Stalno vrtenje ladijskih propelerjev, razbijanje, ki spremlja podvodno iskanje zalog nafte in plina ter hrup, ki ga povzroča vojaško testiranje so dvignili nivoje podvodnega hrupa na raven, ki je neznosna za nekatere morske sesalce.

V nasprotju s prepričanjem o oddaljenem in mirnem podvodnem svetu, se je jakost zvoka pod morsko gladino v zadnjih 50 letih v povprečju dvignila za 20 decibelov, kar ima uničujoče posledice za vodne živali.

Foto: Patrick Jones, Flickr CC

„Veliki morski sesalci, kot so kiti in delfini, se sporazumevajo s pomočjo zvoka. Prek njega tudi zaznavajo svojo okolico, zanje je zvok enako pomemben, kot je za nas vid,“ pojasnjuje Mark Simmonds, mednarodni znanstveni direktor organizacije Whale and Dolphin Conservation Society (WDCS).

Škodljiva posledica te akustične „megle“ je, da kitom in delfinom zmanjšuje možnost komunikacije. V dobrih pogojih lahko ti med seboj komunicirajo na razdalji več deset kilometrov. S pomočjo zvoka pa se tudi orientirajo v prostoru, iščejo hrano ter se razmnožujejo.

Zadnje raziskave kažejo, da lahko že počasna plovba manjših plovil v plitkih vodah zmanjša zvočni doseg delfina za 26 odstotkov, kitov pilotov (mrkih pliskavk) pa za kar 58 odstotkov.

Foto: Tobze, Flickr CC

Nicolas Entrup, sodelavec nevladnih organizacij Ocean Care in Natural Resources Defense Council, pravi, da postajajo oceani za morske sesalce to, kar so nočni klubi za ljudi: „Nekaj časa lahko preživiš v njih, ne moreš pa v njih živeti. Predstavljajte si situacijo, ko se ne morete pogovarjati z družino, ko morate vedno kričati.“

Kiti pred hrupom ne morejo ubežati

Seveda so oceani ogromni, in res je, da se lahko živali, ki jih hrup moti, preselijo, imajo po lahko pri tem težave z iskanjem ustreznega novega okolja in s prilagoditvijo nanj. Ta težava je še posebej očitna na Arktiki, kjer se s taljenjem polarnega ledu povečuje prisotnost ljudi, ki širijo plovne trgovske poti in raziskujejo področje za nafto in zemeljski plin.

Foto: Glenn Williams

„Enorogi imajo na primer zelo ozko definirano naravno okolje,“ pojasnjuje Simmonds. „Prilagojeni so mrzlemu okolju. Če to okolje postane preglasno zanje, kam naj se preselijo?“

S podobno težavo se srečujejo tudi kiti beluge, ki so izjemno občutljive na zvok in migrirajo na severne obale Kanade. Ti sesalci, ki lahko zaznajo ladje na razdalji 30 kilometrov, bodo imeli težave z ohranjanjem svojih migracijskih poti skozi ožine okrog Baffinovega otoka, saj se bo zaradi novih rudarskih projektov na severu ladijski promet v okolici drastično povečal.

Foto: Cam Cam, Flickr CC

„Enostavno ne vemo, kako se bodo nekatere vrste prilagodile, oziroma, če se bodo sploh lahko prilagodile,“ pravi Simmonds.

V nekaterih primerih je hrup smrtno nevaren

Strokovnjaki predvidevajo, da so protipodmorniški sonarji krivi za veliko nasedanje kitov na plažah. Leta 2002 je tako na Kanarskih otokih po vajah NATA poginilo 15 kljunatih kitov „Transparentnih informacij nimamo, ker govorimo o vojaških zadevah. Tako da vemo zelo malo o razsežnostih tega problema,“ pravi Entrup.

Foto: Chagai, Wikimedia Commons

Med ostale grožnje živalim štejemo tudi seizmične eksplozije s katerimi iščejo nafto in zemeljski plin, saj pri njih uporabljajo zračne topove in povzročajo tresljaje na morskem dnu, s katerimi potem odkrivajo morebitna nahajališča.

Zaradi enega takšnih projektov, ki so ga pred leti izvedli ob severovzhodnih obalah ZDA, so na področju velikosti Aljaske dobesedno utišale brazdaste kite, ki so ogrožena vrsta, in jim onemogočile komunikacijo med celotnim potekom operacije.

Nevarnost pa jim predstavljajo tudi bolj „okolju prijazni“ projekti, kot je gradnja velikih morskih vetrnih elektrarn, ki imajo vedno večje turbine.

Foto: phault, Flickr CC

Pri tem uporabljajo hidravlična kladiva s katerimi razbijajo morsko dno, kamor nato vstavijo steber, ki vetrnico pritrdi na morsko dno. Glasnost pri tem postopku doseže 250 decibelov, kar je za bližnje živali smrtno nevarno. Strokovnjaki pa pravijo, da lahko z ustvarjanjem zavese zračnih mehurčkov okrog vrtališča to nevarnost ublažijo.

Življenjska okolja morskih sesalcev poleg zabijanja stebrov v morsko dno zmanjšujejo še ladijski promet za vzdrževanje turbin, polaganje kablov in razširjanje pristaniške infrastrukture.

Ladijski vijaki so lahko tudi tišji

„Situacija je žalostna, a sedaj imamo vsaj potrebno znanje in metode, s katerimi lahko popravimo vsaj nekatere probleme,“ pravi Michel Andre, francoski raziskovalec v Laboratoriju za uporabno bioakustiko, na univerzi v Barceloni, ki vodi projekt, s katerim želijo na zemljevid zarisati zvočne nivoje na morskem dnu.

Foto: Nick Chill Photography, Flickr CC

„Zmanjševanje glasnosti ladij, na primer, je dokaj enostavno,“ je povedal AFP in dodal: „Kar poglejte vojsko, ki že ve kako to narediti.“

Andre pravi, da Evropa prednjači na tem področju. Evropska komisija namreč financira projekt SILENV, s katerim želijo razviti rešitve za zmanjšanje hrupa in vibracij ladijskih vijakov. V projektu sodeluje 14 držav, ki želijo ustvariti „zeleno akustično oznako“ za ladje.

EU pripravlja tudi direktivo za zmanjševanje hrupa v svojih vodah in upa, da ji bodo tudi drugi sledili pri tem.