Najbrž ga ni, ki ga ne bi poznal iz premnogih zgodbic in risank - bobra namreč. Prav tako pa jih je zelo malo, ki so v naravi v živo videli to zanimivo žival.

Slednje niti ni čudno, saj je bober pretežno aktiven le ponoči, v Slovenijo pa je ponovno prišel iz Hrvaške šele pred nekaj leti.

Zadnji zanesljivi podatki o bobru v Sloveniji so iz 18. stoletja. Od takrat pa do leta 1998, ko se je ponovno pojavil v porečju Krke je v Sloveniji veljal za izumrlo vrsto. Do leta 2002 je bila družina na izlivu Radulje, edina znana naselbina bobra v Sloveniji, zdaj pa so znane lokacije tudi na Dravi, Muri in v Beli krajini.

V poplavni ravnici Zdravci ob Radulji sem prvi odkril znake njihove prisotnosti oktobra 2009. Od takrat so se tu lepo udomačili in konec aprila leta 2010 sem imel srečo opazovati tudi njihov prvi naraščaj.

Bobri so monogamne živali

Bobri so monogamni in živijo v majhnih družinskih skupnostih z 2 - 14 živali. Družino tvori odrasel par, istoletni mladiči in mladiči preteklega leta, včasih pa tudi še ena ali več ne doraslih živali.

Foto: Miha Krofel

Večina mladih bobrov se odseli v starosti dveh let, ko tudi spolno dozorijo, pri čemer prepotujejo v povprečju 10 - 26 km, izjemoma celo do 120 km.

Življenjska doba bobra v naravi je do 17 let v ujetništvu pa celo 35 let.

Čeprav si bobra predstavljamo kot majhnega prikupnega glodavca je to precej zajetna žival, ki zraste v dolžino do 1 metra brez značilnega bobrovega repa, ki lahko meri dodatnih 345 mm, teža odrasle živali pa je od 23 do 35 kg.

Najbolj varno se počuti v vodi, saj je na kopnem precej okoren, zato si do hrane zgradi vodne poti, ob nizkih vodostajih pa celo zajezi reko.

V Zdravcih se je letos prvič zgodilo, da je bober zgradil jez, saj je zaradi ekstremno malo padavin Radulja imela rekordno nizek vodostaj. Ker je zaradi jezu prišlo do poplavljanja bližnjih travnikov so lokalni kmetje jez žal porušili.

Bobri se hranijo večinoma ponoči, dan pa preživijo v brlogu ali bobrišču. V Zdravcih so trenutno tri bobrišča, ki so izkopana v rečni breg z vhodom pod vodo. Nad izbo, ki je pod zemljo, si nanosijo kup vejevja, ki ga dodatno utrdijo z blatom, listjem in vodnim rastlinjem, nemalokrat pa na bobrišče znosijo tudi naplavljeno plastiko in druge naplavine.

Škodo lahko preprečimo

Bober je najbolj prepoznaven po podiranju dreves in gradnji jezov, a sta ti dve njegovi dejavnosti omejeni le na določen čas. Drevesa namreč podira le jeseni in pozimi, ko zeliščne hrane s katero se hrani preostanek leta, ni na razpolago.

Posledice aktivnosti bobrov. Foto: Jani VidmarV Zdravcih podira predvsem vrbe, topole in trepetlike, loti pa se tudi hrasta in določenih grmovnic. S podrtega drevesa potem olupi lubje s katerim se hrani.

Kljub temu, da večinoma podira drevje, ki nima gospodarske vrednosti, povzroči s to svojo dejavnostjo tudi nekaj škode.

V kolikor so v bližini voda kjer živi bober koruzna polja, si z veseljem postreže. Škodo lahko preprečimo tako, da bobrom preprečimo dostop do njiv, gospodarsko vredna drevesa pa zaščitimo z mrežo.

Škodo na drevju lahko zmanjšamo tudi tako, da vrbe obrezujemo od konca oktobra naprej.

Obrezane veje, ki jih pustimo ob reki bo bober porabil za hrano in s tem podrl kakšno drevo manj.

Drevesom, ki jih je bober podrl in so se zapletla v krošnje, omogočimo, da padejo na tla, kjer bojo dostopna bobrom. Ko bo bober pojedel lubje z debla in vej, pa lahko podrto drevo še vedno porabimo za les.

Korist odtehta škodo

S svojo dejavnostjo bobri močno vplivajo na okolje v katerem živijo. Veljajo za ključno vrsto, saj je od njihove dejavnosti odvisen obstoj številnih drugih vrst živali in rastlin.

Prisotnost bobra ustvarja ugodne habitate za veliko vrst rac in drugih ptic, rib, dvoživk in nevretenčarjev. Zelo ugodno vpliva tudi na prisotnost vidre, saj ta uporablja bobrove brloge, za jezovi pa lovi ribe.

Kamera je bobra ujela pri delu. Foto: Miha Krofel

Kljub temu, da bober včasih povzroča škodo je ta zanemarljiva v primerjavi s koristjo, ki jo naredi z vplivom na ekosistem in s tem posledično na število prisotnih živalskih vrst, ter z vzdrževanjem mokrišč in čiščenjem voda. Ker je bober zelo karizmatična žival pa njegova vloga ni zanemarljiva niti pri vzpodbujanju ekoturizma.

Jani Vidmar je velik ljubitelj narave, dolgoletni aktivni član DOPPS in društva Dinaricum. Leta 2009 je odkril bobrišče na poplavni ravnici Zdravci, kjer s partnerico Dragano  večkrat letno izvajata čistilne akcije, v jesenskem in zimskem času pa med obhodi "rešujeta" podrta drevesa, ki so se zapletla v krošnje drugih, da lahko bobri pridejo do njih.

Da bi zmanjšala morebitno jezo kmetov, sta nekaj hrastov tudi zaščitila z mrežo, ob opazovanju teh zanimivih in pri nas še vedno redkih živali pa jima je uspeo tudi ozavestiti tamkajšnje domačine, da so bobre sprejeli kot pomemben del njihovega ekosistema. Na občini Šmarješke Toplice je tako trenutno v prijavi projekt učne poti po robu Zdravcev, kjer bo glavna zvezda bober!