Novo poročilo mednarodnega združenja za ohranitev narave IUCN prinaša kar nekaj slabih novic. Ena najslabših je zagotovo dejstvo, da je v zahodni Afriki tudi uradno izumrl črni nosorog.

Kljub trudom za njihovo ohranitev po zadnjih podatkih združenja IUCN izumrtje grozi kar 25 odstotkom vseh vrst sesalcev, posebno pozornost pa so v posodobitvi njihovega Rdečega seznama namenili nosorogom. Čeprav število črnih in belih nosorogov v zadnjem času raste, je nekaj podvrst še posebej ogroženih zaradi krivolova.

Po novem je tako podvrsta zahodni črni nosorog opredeljena kot izurmla, prav tako pa je v osrednji Afriki verjetno izumrla tudi podvrsta severnega belega nosoroga. Poleg tega smo lani izgubili tudi zadnjega javanskega nosoroga izven njegovega domačega otoka.

Ostale so le še tri podvrste črnih nosorogov. Foto: Ikiwaner, Wikimedia

„Ljudje smo oskrbniki Zemlje, odgovorni smo za zaščito drugih vrst, s katerimi si delimo okolje,“ pravi Simon Stuart, predsednik IUCN-jeve komisije za preživetje ogroženih vrst.

„Situacija z izumrlimi vrstami nosorogov bi lahko imela drugačen izid, če bi izvedli priporočena merila za njihovo zaščito. Ta morajo zdaj drugje postati še močnejša, posebno pozornost bi mogli nameniti upravljanju z nosorogovimi habitati, da bi se s tem izboljšalo njihovo razmnoževanje in preprečilo izumrtje.“

Črni trg je nenasiten

Do krivolova prihaja predvsem na lokacijah, kjer ni bilo mogoče poskrbeti za varovanje ogroženih živali. “Predstavljajte si žival, ki naokoli hodi z zlatim rogom – takšna je vrednost nosorogovih rogov, zato potrebujejo neverjetno visoko mero varovanja,” še pravi Stuart.

  
Bodo kriminalne združbe pozornost obrnile na indijske nosoroge? Foto: yathin, Flickr CC  

Krivolovci za sabo puščajo grozljivo opustošenje. Foto: Anti-poaching Unit, Zimbabwe

Samo v Južni Afriki so letos krivolovci pobili že 341 nosorogov, kar je več kot skozi celotno lansko leto, ko jih je pod streli krivolovcev padlo 333. Povečanje nelegalnega odstrela nosorogov v glavnem pripisujejo vse večjemu povpraševanju po njihovih rogovih v Vietnamu, kjer cveti tudi trgovina z drugimi ogroženimi živalskimi vrstami.

“Prepričanje, da nosorogov rog zdravi raka, je zagotovo zapečatil tudi usodo zadnjega javanskega nosoroga v Vietnamu,” je prepričan dr. Christy Williams, strokovnjak za nosoroge organizacije WWF.  “Isto prepričanje zdaj ogroža tudi druge populacije nosorogov v Afriki in južni Aziji.”

Po Afriki na udaru še Azija?

Največ krivolova na nosoroge je skoncentriranega v Južni Afriki, saj tam prebivajo največje populacije nosorogov na svetu. Zaradi tega so južnoafriške oblasti okrepile delo varnostnih organov, kar je privedlo do kar 186 aretacij krivolovcev, nekaj pa jih je bilo že obsojenih na visoke zaporne kazni.

Južne bele nosoroge so uspeli rešiti pred izumrtjem. Foto: bobosh_t, Flickr CC

Kljub temu se krivolov in tihotapljenje nadaljujeta. Zaradi vse močnejše zaščite nosorogov v nacionalnih parkih Južne Afrike, kriminalne združbe zdaj svoje aktivnosti usmerjajo v druge države, kjer zaščita ogroženih živali še ni tako močna. “Na udaru bi se tako lahko znašle predvsem azijske države,” opozarjajo WWF-jevi strokovnjaki.

Pri tem ni zanemarljiv podatek, da je javanskih nosorogov v naravi le še približno 50, sumatranskih manj kot 200 in indijskih slabih 3000.

Zgodba o uspehu

Kljub slabim novicam za veliko podvrst nosorogov, nova ocena stanja živalskih vrst prinaša tudi nekaj zgodb o uspešnem ohranjanju narave. Ena takšnih je tudi zgodba južnih belih nosorogov, ki jih je bilo ob koncu 19. stoletja še manj kot deset. Danes populacijo v naravi ocenjujejo na več kot 20,000 živali.