Veterinarji v državah zahodnega sveta se soočajo s pravo epidemijo sladkorne bolezni pri mačkah, pa tudi pri psih. Bolezen ni ozdravljiva, zato je zgodnje odkrivanje diabetesa pomembno za boljšo kvaliteto življenja bolnikov.

Foto: dboy, Flickr CCSladkorna bolezen je ena najbolj pogostih bolezni pri psih in mačkah. Povzroča jo pomanjkanje hormona inzulina, ki nasaja v trebušni slinavki. Inzulin regulira vnos sladkorja glukoze v celice in tkiva, kjer se ta porabi kot vir energije.

Pomanjkanje inzulina lahko povzroči vrsta bolezni, ki so povezane s trebušno slinavko, pa tudi avtoimune bolezni, pri katerih telo proizvaja protitelesa proti lastnemu inzulinu.

Tveganje za nastanek sladkorne bolezni je povečano pri živalih s prekomerno telesno težo, še posebej pri mačkah; pri psih pa je lahko nagnjenje k diabetesu dedno - bolj pogost je pri samojedih, pritlikavih šnavcerjih, pritlikavih kodrih in mopsih. Sladkorna bolezen je pogostejša pri psicah in pri steriliziranih mačkah, največkrat pa se pojavi pri starosti okoli osem let.

Sladkorni bolniki imajo zmanjšano odpornost, zato so pri njih pogosto prisotne tudi kronične kožne bolezni in vnetja mehurja, zaradi poškodb majhnih kapilar pa lahko diabetes vodi tudi v bolezni ledvic, slepoto in gangreno okončin.

Ravno zato je pomembno, da se naučimo prepoznati zgodnje simptome sladkorne bolezni in svoji živali pomagamo še preden se pojavijo hujši znaki bolezni.

Najpogostejši zgodnji simptomi sladkorne bolezni

Hujšanje

Čeprav imajo izredno velik apetit, živali s sladkorno boleznijo nenadno močno shujšajo – brez inzulina namreč njihove celice ne morejo absorbirati glukoze. Zaradi tega se jim metabolizem pospeši, telo pa začne koristiti druge vire energije, kot je telesna maščoba in beljakovine.

Utrujenost

Ker celice v njihovem telesu ne dobijo dovolj glukoze, izgubljajo moč, saj je glukoza pomemben vir energije. Ker telo to energijo nadomešča tudi z beljakovinami, diabetičnim živalim pogosto oslabijo hrbtne mišice, s tem pa izgubijo tudi moč v tačkah. Če se vam zdi vaš ljubljenček nenavadno neaktiven in otopel ter če spi več kot ponavadi, je to lahko znak sladkorne bolezni.

Povečano uriniranje

Če glukoza ne doseže celic, gre neposredno v krvni obtok. Ledvice psov skušajo glukozo prefiltrirati iz krvi, zaradi česar nastajajo večje količine urina. Če vas pes čez dan pogosteje urinira ali če se ne more zadržati in začne urinirati v stanovanju, lahko te težave kažejo na diabetes.

Foto: Megan Dodson

Povečana lahkota in žeja

Ker ima diabetičen pes zaradi pomanjkanja glukoze manj energije, postane izredno lačen in skuša energijo nadomestiti s povečanim vnosom hrane. Ker pa njegovo telo hrane ne more pravilno izkoristiti, bo takšen pes ne glede na to, koliko poje, še vedno lačen. Poleg tega bo zaradi povečanega tvorjenja urina tudi bolj žejen: pasji sladkorni bolniki tako veliko jejo in pijejo, a kljub temu izgubljajo telesno težo.

Slabša kvaliteta dlake

Redka in nekvalitetna dlaka je lahko simptom mnogih bolezni, med katerimi je tudi diabetes – če opazite, da je vaš pes nepričakovano izgubil veliko dlake, ga v vsakem primeru peljite na pregled k veterinarju.

Zaradi sladkorne bolezni lahko nastane tudi siva mrena. Foto: Eric E Castro

Motne oči

Če ima pes dalj časa povišano stopnjo glukoze v krvi, se mu v očeh za lečami prične nabirati voda, zaradi česar njegove oči izgledajo motne. Če ima vaš pes takšne oči, ga takoj odpeljite k veterinarju, saj lahko ta težava vodi v nastanek sive mrene ali celo slepoto.

Ob pojavu bolezenskih znakov obiščite veterinarja

Ker so simptomi sladkorne bolezni podobni tistim pri Cushingovi bolezni in boleznih ledvic, za postavitev diagnoze veterinar opravi temeljit laboratorijski pregled. V krvi in urinu sladkornih bolnikov se pokaže povečana količina glukoze, poleg tega pa je v krvi tudi več proteina fruktozamina.

Veliko živali z diabetesom potrebuje injekcije inzulina. Foto: Melissa Wiese, Flickr CC

Zdravljenje je odvisno od tipa bolezni – če gre za od inzulina odvisni diabetes melitus, ki je tudi napogostejši, živali pogosto potrebujejo injekcije inzulina, medtem ko v primeru, da gre za od inzulina neodvisni diabetes melitus, ki je bolj pogost pri mačkah, živali navadno ne potrebujejo injekcij inzulina. V obeh primerih je za kvaliteto življenja bolnikov pomembna tudi z beljakovinami bogata prehrana in ohranjanje primerne telesne teže

Povzeto po: C. Piney - The Complete Home Veterinary Guide

Več o diabetesu in o tem, kako se mu izogniti:

• Pasjim diabetikom bi morali redno meriti krvni sladkor

• Mačke niso sladkosnede

• Pazite na težo svojih žverc