Zehanje – pasji miritveni signal
Kljub temu, da znanstvenikom še ni uspelo razvozlati, zakaj ljudje zehamo, pa je pri psih vsaj ena funkcija zehanja izredno jasna: gre za miritveni signal, s katerim okolici sporočajo, da ji ne predstavljajo grožnje.
Čeprav se ljudem zehanje pogosto zdi nevljudno, pa ima v pasji komunikaciji pomembno vlogo. Pri ljudeh ga pogosto povezujemo z zaspanostjo in zdolgočasenostjo, v pasjem svetu pa ima povsem drugi pomen, zato je to eden najpogosteje narobe razumljenih pasjih komunikacijskih signalov.
Z njim psi namreč pogosto ne sporočajo, da so utrujeni ali zdolgočaseni, pač pa, da so napeti, živčni ali v stresni situaciji, ki bi jo radi prekinili. Zehanje je miritveni signal, saj pri tem pes ne kaže telesne govorice strahu, dominance ali napadalnosti in je tako nasprotno grožnji.
Pomočnica uredinice Ela nam z zehanjem da jasno vedeti, kdaj nas ima dovolj... Foto: Žverce.Si
Umirjanje situacije
Ko psu nasprotnik grozi s telesno govorico, ki kaže na napadalnost, lahko se lahko prejemnik grožnje ozdove z zehanjem. Veliko lastnikov psov si takšno vedenje razlaga kot brezskrbnosti ali zdolgočaseno samozavest, v resnici pa s tem pes nasprotniku pošilja sporočilo z željo po umiritvi situacije.
Ob tem zehanje ni znak podreditve, saj grozeči pes pogosto preneha z izkazovanjem agresivnosti v trenutku, ko zazna zehanje nasprotnika. Včasih se prej grozeči psi celo poskusijo psu ponovno približati s pozdravnim vedenjem.
Tudi na tečajih v pasji šoli psi pogosto zehajo. Foto: levents
Zehanje lahko kot miritveni signal uporabljajo tudi dominantni psi – na primer, ko se približajo podrejenemu psu, ki s strahom brani kakšen predmet ali hrano. V tem primeru lahko dominanten pes zazeha in s tem sporoča prijateljsko ravnodušnost, kar ima na prestrašenega psa pomirjajoč vpliv.
Psi razumejo tudi človeško zehanje
Če poznamo pasje miritvene signale, jih lahko uporabimo tudi sebi v prid, saj psi dobro razumejo telesno govorico ljudi. Psiholog dr. Stanley Coren je v svojem blogu tako opisal svojo izkušnjo z pasjim razumevanjem človeškega zehanja:
Zehanje pogosto povsem napačno razumemo. Foto: Marinela Prodan“Nekoč so me kot gosta povabili v televizijsko oddajo, kjer smo govorili o osebnostih ljudi, ki se odločajo za posamezne pasme psov. V oddajo so povabili tudi nekaj lastnikov psov in njihovih ljubljenčkov, da bi jih povprašali o njihovem odnosu in razlogih za izbiro pasme.
Ko so me pripeljali v studio, so tam že sedeli trije pari ljudi in psov. Kot je v takšnih situacijah pogosto, so bili psi zaradi luči, gibanja in nepoznanih ljudi precej prestrašeni.
Posedli so me poleg voditelja oddaje, na drugi strani pa je sedela ženska z velikim rotvajlcem. Ko sem se usedel, je začel pes strmeti vame, grleno renčati, privihovati ustnice in kazati zobe. Psu je bilo zaradi nenavadne situacije zelo neprijetno, da se je neznanec usedel tako blizu njega, pa je bila kaplja čez rob.
S svojim vedenjem je jasno kazal, da želi, da se umaknem in mu dam več prostora, a to žal ni bilo mogoče – še hujše, do oddaje je bila le še minuta ali dve, zato nisem imel dovolj časa za pozdravni ritual, ki ga navadno uporabim ob spoznavanju novih psov.
Ker mi je ostalo le malo možnosti, sem enostavno odvrnil pogled, s tem prekinil očesni stik s psom in na široko zazehal. Pes me je pogledal in pričel mežikati. Tudi jaz sem pomežiknil nazaj, pes pa se je ulegel nazaj na tla in glavo položil na moj čevelj. Grožnja je bila odstranjena.”
Dr. Coren v svojem zapisu nadaljuje, da lahko v situacijah s potencialno agresivnimi psi zehanje pogosto pride prav: “V splošnem zaradi zehanja, ki mu sledi še kakšno drugo negrozeče pozdravno vedenje, pes preneha z prikazovanjem agresivnosti ali pa ga močno omili.”
Na posnetku si lahko ogledate tri miritvene signale: zehanje, oblizovanje gobčka in odvračanje pogleda:
Pri tem je zanimivo, da je tudi pri psih zehanje nalezljivo – pred kratkim je Karine Silva, raziskovalka iz univerze v Portu, v svoji študiji dokazala, da psi posnemajo zehanje ljudi. Silva je 29 psom predvajala zvočne posnetke človeškega zehanja in ugotovila, da psi celo prepoznajo zehanje svojih lastnikov in se nanj še pogosteje odzovejo z lastnim zehanjem.
