Voščene rege so drevesne žabe, ki v severni Avstraliji kljub polletnemu sušnemu obdobju uspevajo brez težav. Kako žabam uspe preživeti tako dolgo obdobje brez vode, je bila za znanstvenike dolgo uganka – šele pred kratkim so odkrili, da za preživetje te žabe uporabljajo presenetljivo tehniko.

Ko nastopi sušno obdobje, se voščene rege umaknejo v drevesne dupline, vendar se občasno pojavijo tudi zunaj, čeprav sta takrat zrak in tla popolnoma suha. Znanstvenike je tako vedenje dolgo begalo, dokler niso raziskovalci avstralske Univerze Charlesa Darwina ugotovili, da to počnejo zato, da bi prišle do vode.

Znanstvenikom doglo ni bilo jasno, kako žabe preživijo polletno sušno obdobje. Foto: Wikimedia Commons

“Vsake toliko časa smo našli žabe, ki so sedele na palicah, navadno ob večerih, ko je bil zrak tako mrzel, da so se komaj premikale, tla pa tako suha, da se je pri hoji za nami dvigal prah,” pravi Chris Tracy, vodja raziskave, ki je končno razvozlala žabjo uganko.

Foto: Christopher R. TracyDrevesne dupline, v katerih se zadržujejo zelene žabe, so tople in vlažne tudi ob mrzlih nočeh, zato se, ko se žaba iz mraza vrne v duplino, voda kondenzira na njihovih hladnih telesih. Žabe tako zbrano vodo “popijejo” s pronicanjem skozi njihovo kožo.

Tracy je skupaj s sodelavci ugotovil, da so drevesne žabe po takem večernem izletu pridobile tudi do pol odstotka svoje telesne teže, avstralske voščene rege pa so edina vrsta žab, ki za preživetje uporablja to tehniko.

Gre za neverjetno prilagoditev okolju, v katerem lahko v sušnih obdobjih že izjemno majhna količina vode pomeni razliko med življenjem in smrtjo.