Vlada bo morala odgovoriti na vprašanja o volkovih
V celoti objavljamo pismo, v katerem Evropska komisija zahteva odgovore na vprašanja o upravljanju z volkovi v Sloveniji.
Novice o tem, da so skoraj vsi volkovi, ki jih raziskovalci s telemetričnimi ovratnicami spremljajo v o okviru projekta SloWolf, poginili v manj kot enem letu, pa o tem, da je eno od volkulj, ki je nosila z evropskimi sredstvi plačano ovratnico, odstrelil profesionalni lovec v državnem lovišču in nova znanstvena dognanja, da je populacija volkov pri nas veliko manjša kot so pred tem domnevali, so skupaj z vestjo o tem, da je Ministrstvo za okolje in kmetijstvo v tej sezoni odredilo odstrel kar osmih volkov, dosegli tudi Bruselj.
Foto: Miha Krofel
Evropski uradniki so preučili vso dosegljivo dokumentacijo in medijske objave ter proti Sloveniji sprožili uradni poizvedovalni postopek o tem, kako v državi upravljamo volkovi.
Na vprašanja, ki jih objavljamo v celoti, mora ministrstvo odgovoriti do 25. decembra:
Zadeva: Ohranjanje ugodnega statusa volkov v Sloveniji
Službe Komisije so se preko medijev seznanile z nedavno sprejetim Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. V Prilogi 2 Pravilnika je predviden odstrel osmih (8) volkov v obdobju od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 (odstrel se izvaja v času od 1. oktobra 2012 do 31. januarja 2013 in od 1. do 30. septembra 2013). Odstrel volkov ni dovoljen v osrednjem območju pojavljanja volka (Medved, Žitna gora, Snežnik, Kočevska Reka, Jelen, Ljubljanski vrh) v času trajanja projekta LIFE + "SloWolf". Smrtnost volkov zaradi morebitnih nesreč ni všteta v navedeno kvoto.
Službe Komisije so se prav tako seznanile z nacionalno Strategijo ohranjanja volka (Canis lupus) v Sloveniji in trajnostnega upravljanja z njimi (v nadaljevanju: Strategija) ter z osnutkom Akcijskega načrta upravljanja populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2011-2016 (v nadaljevanju: osnutek Akcijskega načrta). Iz navedenih dokumentov sledi, da vidijo slovenski organi in nekateri strokovnjaki v "dobro načrtovanem in ustrezno realiziranem" legalnem odstrelu enega glavnih načinov za upravljanje s populacijo volka v Sloveniji. Predvsem naj bi se na ta način zmanjšal nezakoniti odstrel, ohranjala želena prostorska razporeditev in interes lovcev – ene glavnih interesnih skupin – za obstoj vrste. Vendar pa se šteje, da je volk v Sloveniji še vedno ogrožena živalska vrsta in dolgoročno viabilna le skupaj z ostalimi deli populacije v dinarski verigi. Iz osnutka Akcijskega načrta pa izhaja, da na bi se širjenje habitata volkov v zadnjih petih letih ustavilo in da naj bi se v nekaterih območjih začela zmanjševati tudi velikost volčjih tropov. Glede na članek z dne 24/09/2012, objavljen na spletni strani projekta SloWolf, je bilo v letu 2012 do sedaj zakonito odstreljenih 11 volkov, še najmanj trije drugi pa so poginili zaradi drugih vzrokov, pri čemer je bilo število volkov v Sloveniji leta 2011 ocenjeno na 43 oz. 32 volkov.
Iz zgoraj navedenih dokumentov tudi sledi, da je letno število nezakonito ustreljenih živali neznano in da je dejanska velikost populacije volka v Sloveniji nezadostno raziskana. Boljše poznavanje vrste se pričakuje šele ob zaključku zgoraj navedenega LIFE+ projekta. Poleg tega se zdi, da obstaja resen problem z nizko stopnjo preživetja volkov v Sloveniji: dve tretjini mladičev umre v prvem letu življenja, v okviru projekta SloWolf pa strokovnjakom nobene živali ni uspelo slediti celo leto - kolikor traja kontrolna ovratnica, preden odpade -, saj so bile vse živali (9) pobite še pred iztekom enega leta. Izjema je le en volk, ki je odšel v Italijo.
Na podlagi navedenih informacij in vmesnega poročila v okviru navedenega LIFE+ projekta, bi službe Komisije želele prejeti naslednja pojasnila slovenskih organov:
1. Glede na poročilo s službenega obiska z dne 13-14/09/2012 v okviru projekta "SloWolf" in zgoraj navedeni članek, je bilo v Sloveniji leta 2011 približno 43 volkov pred odstrelom oz. 32 po odstrelu. Prosimo, potrdite to informacijo in razložite, kako je bila pridobljena navedena populacijska ocena.
2. Prosimo, pojasnite, kako je bila izračunana kvota za leto 2013. Pojasnite na kakšnem sistemu spremljanja temelji. Ali so bili pri tem upoštevani novi podatki o številu volkov, glede na to, da se zdi populacija manjša od njenih prvotnih ocen (v letu 2011 je bila populacija volkov ocenjena na približno 70 do 100 osebkov)?
3. Prosimo, razložite, kako ste zagotovili, da navedena kvota ne bo ogrozila ugodnega stanja ohranjenosti populacije volka v Sloveniji glede na njeno območje razširjenosti, velikost, dinamiko in povezanost s sosednjimi volčjimi populacijami. Prosimo, razložite tudi ali in kako ste pri izračunu kvote upoštevali druge razloge smrtnosti, vključno z nesrečami in nezakonitim lovom na volkove.
4. Iz projekta LIFE+ sledi, da bo Akcijski načrt za volka eden od končnih rezultatov tega projekta in da naj bi bil sprejet v začetku leta 2013. Prosimo, potrdite namero slovenske Vlade, da sprejme navedeni načrt v okviru časovnih rokov, načrtovanih v projektu. Razložite tudi, če in na kakšen način so bile oz. bodo ugotovitve in priporočila navedenega projekta upoštevane pri odločitvi o odobritvi odstopanj glede odstrela volkov.
5. Kakšne so bile kvote in ustrezne populacije volkov v letih po pristopu Slovenije k EU (2004-2011)? Na kakšnem sistemu spremljanja so temeljile? Kakšno je bilo dejansko število ubitih volkov po posamičnih letih, vključno z izjemnim odstrelom in nesrečami?
6. V skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (habitatna direktiva) je volk uvrščen v seznam živalskih vrst iz Priloge IV(a), za katere so države članice dolžne vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti, ki prepoveduje, med drugim, vse oblike namernega ujetja ali ubitja (člen 12). Člen 16 omogoča določene omejene izjeme od tega pravila, "če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij zadevne vrste na njihovem naravnem območju razširjenosti". Službe Komisije zanima, katero od izjem, naštetih v točkah (a) do (e) člena 16(1), uporablja Slovenija pri svojem sistemu zakonitih kvot in kako je zagotovljeno, da so pri tem izpolnjeni vsi posamični pogoji za uporabo te izjeme. Prosimo, podajte podrobnosti o nevarnostih kot tudi o zavrženih alternativnih možnostih in o uporabljenih znanstvenih podatkih.
Vašo Vlado vljudno prosimo, da predloži svoja stališča o teh vprašanjih, tako da bomo imeli popolnejšo predstavo o situaciji v Sloveniji preden se odločimo o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
Ion CODESCU
Vodja enote
Na vlado so evropski uradniki torej naslovili podobna vprašanja kot slovenska javnost, vendar bodo tokrat na ministrstvu morali nanje v celoti odgovoriti in zagovarjati svoje odločitve. Komisija bo nato preučila odgovore in odločila, ali zadevo ustavi ali zaostri z uradnim opominom.
