Čeprav jim tega na prvi pogled ne bi pripisali, imajo prikupne vidre pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj z uravnavanjem populacije morskih ježkov ohranjajo podvodne gozdove alg.

Raziskovalci Univerze v Kaliforniji so pod drobnogled vzeli podatke o morskih vidrah, ki so jih zbirali dolgih 40 let, in ugotovili, da imajo te živali s prehranjevanjem z morskimi ježki pozitiven posreden vpliv na ohranjanje morske biomase.

Vider ostre bodice morskih ježkov prav nič ne motijo:

Morski ježki se hranijo z halogami, velikimi rjavimi morskimi algami, ki so zelo pomembne za predelavo ogljikovega dioksida. Če jim pretijo plenilci, se ježki skrivajo pred njimi in pojejo le manjše količine alg, medtem ko v odsotnosti plenilcev za seboj pustijo pravo opustošenje.

Večja populacija vider tako posledično pomeni tudi več alg; ker je ta rastlina še posebej učinkovita pri shranjevanju ogljika, pa to vodi v zmanjšanje količin ogljikovega dioksida v atmosferi – po podatkih raziskave podvodni gozdovi alg ob prisotnosti vider vsrkajo 12 -krat več CO2 kot v primeru, ko se lahko morski ježki neovirano hranijo z algami.

Avtorji raziskave priznavajo, da vidre seveda niso rešitev težav z izpusti CO2, ki so eden glavnih povzročiteljev ogrevanja ozračja, a njihova raziskava vseeno nazorno prikazuje, da imajo tudi živali vpliv na našo atmosfero.

Ni zakaj! Foto: Anthony Young

„Trenutno vsi modeli klimatskih sprememb in predlaganih metod za izločanje ogljika iz ozračja živali enostavno ignorirajo, vendar imajo ravno živali, ki po vsem svetu na različne načine vplivajo na cikel pretvorbe ogljika, verjetno velik vpliv na naše ozračje,“ pravi profesor Chris Wilmers. Ohranjanje živalskih vrst tako ni pomembno le za lokalne ekosisteme, še dodajajo raziskovalci, ampak ima lahko velik pomen za ves planet.

Morske vidre: žrtve krznarske industrije

Morske vidre, ki naseljujejo obale severnega Tihega oceana, imajo med vsemi živalmi najgostejše kožuhe, ki jim omogočajo preživetje v mrzli vodi – žal so jih ravno njihovi topli kožuščki prignali na rob preživetja, saj so jih v 200 letih lova za potrebe krznarske industrije skoraj iztrebili.

Foto: Anthony Young

Pred letom 1741 so njihovo število ocenjevali na 300.000 živali, leta 1911 pa jih je v naravi živelo le še 1000 do 2000. Lov nanje so zato prepovedali, populacija morskih vider pa si je postopoma opomogla – danes tako naseljujejo približno dve tretjini svojega nekdanjega naravnega okolja, vendar so na Rdečem seznamu združenja IUCN še vedno opredeljene kot ogrožena vrsta.

Krznarska industrija je v preteklosti kar nekaj vrst pregnala na prag izumrtja. Tudi zato je razveseljiva novica, da vse več držav priznava, da je krzno dandanes nepotrebno – v članku „Rusija prepovedala uvoz krzna tjulnjev“ preberite, katere države so že prepovedale uvoz krzna kanadskih tjulnjev.