Iz Zagreba poročajo o grozljivem odkritju: v tamkajšnjem sicer nelegalnem zavetišču so odkrili več kot 40 mrtvih psov – kot kaže, so bili zastrupljeni, lastnica zavetišča pa je izginila neznano kam.

Mrtve pse je odkril Stejpan Novak, ki v bližini zavetišča vodi ranč Jockey klub. „Zavetišče je v naši soseski že šest let, vsak večer slišimo lajanje psov. Ker ga zadnja dva dneva nisem slišal, se mi je to zdelo nenavadno,“ je povedal novinarjem Jutranjega lista. Ko je v torek zvečer iskal izgubljeno kozo, se je odpravil proti zavetišču, kjer je naletel na grozljiv prizor – v vsaki od kletk so ležale mrtve živali.

Mrtve pse so odpeljali na zagrebško Veterinarsko fakulteto, kjer naj bi po neuradnih informacijah ugotovili, da je vzrok smrti 46 psov zastrupitev.

Foto: shho (Fotografija je simbolna)

Skrivnostna lastnica zavetišča izginila neznano kam

Policija še vedno skuša ugotoviti, kdo je skrbel za pse, saj je o lastnikih azila le malo znanega. Vodilo naj bi ga leta 2009 ustanovljeno društvo Astor oziroma njegova predsednica Romana Barić. O društvu na veterinarski inšpekciji ne vedo nič, nikoli niso zasledili nobenega njihovega oglasa, prav tako niso podali pobude za legalizacijo zavetišča. Inšpektorji so novinarjem sicer potrdili, da je bila večina psov čipiranih, kot njihov lastnik pa je bilo navedeno ravno društvo Astor.

To je popolna neznanka tudi za ostale hrvaške aktiviste za zaščito živali. Med njimi so krožile le informacije, da za nelegalni azil skrbi starejša ženska, ki pa naj bi pse imela v neprimernih pogojih, pogosto naj bi bili tudi brez hrane.

„Vsi se sprašujemo, od kje so prišle živali, za katere je skrbelo društvo? V Zagrebu obstajata dve zavetišči, ki ne pobijata živali, zato ne vem, zakaj bi nekdo v mestu ustanovil zasebni azil – to bi mi bilo jasno, če bi šlo za mesto, ki ima samo „šinteraj“ (občinski azil, v katerem evtanazirajo živali – op. a.) in bi tako nekdo živali reševal pred smrtjo, tole pa je precej nejasno. Slišal sem, da je bilo v zavetišču tudi nekaj čistokrvnih psov in da ne morejo najti odgovorne osebe, zato je situacija zelo, zelo čudna,“ je Jutranjemu listu zaupal eden od aktivistov.

Hrvaški kazenski zakonik za mučenje ali ubijanje živali predpisuje do leto dni zaporne kazni, Zakon o zaščiti živali pa za to nalaga še 15.000 kun (približno 2.000 evrov) denarne kazni.

Na hrvaškem so mestna zavetišča („šinteraji“) pogosto v obupnem stanju – o dogajanju v enem od njih smo poročali lani v članku „Grozljivka v azilu“.