Grozljivka v azilu
V hrvaškem azilu za zapuščene živali Beli Manastir se po poročanju prostovoljke, ki je tam na skrivaj posnela dogajanje, za zaprtimi vrati odvija prava grozljivka.
Prostovoljka je obiskala azil v Belem Manastiru in zgrožena ugotovila, da psi tam bivajo v katastrofalnih razmerah. Svoje izkušnje je opisala v zapisu z naslovom „Groza, o kateri bomo mi zvečer sanjali, oni pa jo živijo – obisk belomanastirskega šinteraja“, ki je bil objavljen na Facbooku in povzet v številnih hrvaških medijih.
Foto: Azil Osijek-volonteri
“Smrad v prostorih je grozljiv, psi ki niso v boksih se nahajajo v železnih kletkah in ležijo na ploščicah v lastnih iztrebih, popolnoma so mokri, ker voda, s katero čistijo tla ne odteka (ali pa to počne zelo počasi), zato je na hladnih ploščicah stalno vsaj centimeter vode. Nekateri psi se vam približajo mahajoč z repom, drugi skozi luknje na vratih molijo glave, da bi se jih lahko dotaknili, nekaj pa jih le sedi v kotu in se trese, nase ne poskušajo pritegniti pozornosti, pri njih se vidi, da so se predali, da imajo zlomljenega duha in da so izgubili upanje,” je med ostalim zapisala prostovoljka.
Azil je obiskala z namenom, da v začasno skrbništvo vzame enega od tamkajšnjih psov in mu pomaga najti stalni dom: “Oliver (tako smo ga poimenovali) je ležal na ploščicah v železni škali, ko smo vstopile ni niti dvignil glave. Verjamem, da so mu bili ti trije tedni najhujši v življenju, čeprav je tudi prej bil sam in ni imel nikogar, očitno je bilo, da je samo čakal smrt.”
V takšnem stanju so našli Oskarja. Foto: Azil Osijek - volunteri
Oliverja v treh tednih bivanja v azilu ni pogledala veterinarka, kljub temu, da je bilo očitno da potrebuje veterinarsko oskrbo. “Ko smo ga postavili na mizo veterinarke v Belem Manastiru, je priznala, da ga vidi prvič, ko sem jo vprašala, ali bi pes potreboval zdravljenje, pa je vzdihnila 'Očitno, da bi ga.'”
Oskarja veterinar v treh tednih ni pogledal Foto: Azil Osijek - volunteri
Veterinarski pregled je pokazal, da ima Oliver hudo vnetje oči, glivice po vsem telesu, odpada mu dlaka, poleg tega mu je upadlo tako število eritrocitov kot tudi celotnega imunskega sistema zaradi hude podhranjenosti in dehidracije. Prostovoljka se v svojem zapisu sprašuje, ali niso Oliverja pri življenju te tri tedne ohranili zgolj zato, da bi zanj dobili denar, saj azil od občine Osijek za oskrbo psa dobi skoraj 10.000 kun (1300 evrov).
“Iz Oliverjevega zapisnika je razvidno, da v azilu psov ne oglašujejo tudi po tri tedne, niti jih ne zdravijo, cepijo, čipirajo, okopajo ali jim odstranijo bolhe,” je še zapisala avtorica anonimnega pisma, objavljenega na Facebook strani Azil Osijek-volonteri.
Prostovoljci osiješkega azila pozivajo vse, ki so zapis prebrali, da s protestnim pismom, naslovljenim na župana Osijeka, izrazijo svoje nestrinjanje s takšnim dogajanjem v azilu.
