Oktobra so raziskovalci univerze na Dunaju uspeli v mongolski puščavi z GPS ovratnicami označiti štiri divje dvogrbe kamele, ki bodo tako pomagale k ohranitvi svoje vrste.

Dvogrbe kamele v naravi živijo le še na treh lokacijah – dve se nahajata na Kitajskem, ena pa v Mongoliji, v puščavi Gobi. Tam so že leta 1975 vzpostavili zaščiteno območje, s katerim želijo ohraniti edinstveno puščavsko okolje, v katerem živi več ogroženih vrst sesalcev, kot so dvogrbe kamele, medvedi, snežni leopardi ter divje ovce in osli.

Zaradi vse večje potrebe po pašnih površinah in vodnih virih, krivolova in rudarstva na zaščitenem območju prihaja do degradacije naravnega okolja, kar skrbi strokovnjake za ohranjanje divjih živalskih vrst.

Dvogrbe kamele veljajo za kritično ogroženo vrsto. Foto: Honza Soukup, Flickr CC

“Takšno početje resno ogroža varovanje naravnega okolja kamel in drugih živalskih vrst,” pravi profesor Chris Walzer iz dunajske univerze, ki se že več let ukvarja s preučevanjem in zaščito živalskih vrst v puščavi Gobi.

Da bi jih lahko zaščitili, jih morajo pobližje spoznati

Dvogrbe kamele so na Rdečem seznamu združenja IUCN opredeljene kot kritično ogrožena vrsta. Na Kitajskem živi še približno 600 predstavnikov te vrste, populacijo v Gobiju pa ocenjujejo na 350 – 1950 živali.

Bolj natančno je populacijo kamel težko oceniti zaradi velikosti in težke dostopnosti krajev, kjer živijo, poleg tega pa znanstveniki še ne vedo dovolj o njihovem vedenju, ekologiji, izrabi življenjskega prostora in dinamiki njihovih populacij.

Oglejte si video dvogrbih kamel v puščavi Gobi:

Eno od orodij, s katerimi skušajo priti do teh informacij, so telemetrijske GPS ovratnice. Z njimi znanstveniki pridobivajo podatke, ki so pomembni za razvoj primernih strategij za ohranjanje te ogoržene vrste. K

ot pravi Walzer, je še posebej pomembno, da zaščitijo morebitne migracijske poti med Mongolijo in Kitajsko: “Da bi to lahko naredili, moramo najprej ugotoviti, kje se kamele najpogosteje gibajo.”

Ovratnice so tokrat dobile štiri kamele

Prvih sedem divjih kamel so s telemetrijskimi ovratnicami označili med letoma 2002 in 2007, vendar so v tem času ovratnice že prenehale delovati. Tako so znanstveniki izgubili pomemben vir podatkov, ki so nujno potrebni za vzpostavitev novih zaščitenih območij, zato je Walzer skupaj s kolegico Gabrielle Stadler in mongolskimi znanstveniki v oktobru odlovil in označil še štiri divje kamele.

GPS ovratnice trenutno nosijo štiri divje kamele. Foto: Vetmeduni Vienna / FIWI

Delo ni bilo enostavno, saj so po težko prevoznem puščavskem terenu vsak dan morali prevoziti do 250 kilometrov, za kar so potrebovali tudi do sedem ur. Iskanje kamel v tako obširni pokrajini se je pogosto izkazalo za iskanje igle v kopici sena. Tako so prvo skupino kamel odkrili šele po treh dneh, pri označevanju živali pa so morali paziti tudi, da jim pred uspavanjem ne bi povzročali preveč stresa.

Raziskovalci so hkrati zbirali tudi vzorce njihove DNK, s katerimi bodo lahko določili, v kolikšni meri je že prišlo do križanja udomačenih in divjih dvogrbih kamel znotraj zaščitenega območja.