V prihodnjem letu bi odstrelili 10 volkov
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo osnutek pravilnika o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave, v katerem predlagajo odstrel 8–10 volkov in 80 medvedov, čemur pa nekateri strokovnjaki močno nasprotujejo.
Skupina za upravljanje z velikimi zvermi Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na BF je tako že podala pripombe na predlagani pravilnik, pri tem pa so opozorili, da strokovna izhodišča ne utemeljujejo tako visokega odstrela velikih zveri. Kljub temu, da v preteklih letih pripomb strokovnjakov na ministrstvu niso upoštevali, pati še naprej opozarjajo, da tako visok odstrel ni smiseln in ne sprejemljiv, saj ne prinaša pozitivnih učinkov.
„Poleg tega, da odvrača pozornost od učinkovitih ukrepov, s katerimi je dokazano možno učinkovito preprečevati probleme z volkovi in medvedi, ima celo veliko negativnih učinkov,“ opozarja biolog Miha Krofel in dodaja, da je z vidika stroke smiselno dovoliti legalni odstrel nekaj živali, ne pa tako visoke številke, kot jih naša država predpisuje zadnja leta.
Foto: Miha Krofel
Prav zato je smrtnost naših volkov izredno visoka: „Od devetih volkov, opremljenih s telemetrijskimi ovratnicami, ki se se pri nas pojavljali v zadnjih treh letih, je potrjeno vsaj eno leto preživel samo eden! Pa še to je bil Slavc, ki je po petih mesecih zapustil Slovenijo in šel v Italijo, kjer ni dovoljenega odstrela volkov. Torej od tistih v Sloveniji nismo mogli spremljati celo leto niti enega volka.“
Zaradi odstrela tropi več ne funkcionirajo, kot bi morali
Visoka stopnja odstrela pa se ne kaže le v zmanjšanem številu volkov – genetske raziskave namreč odkrivajo, da naša populacija volkov ne deluje več na naraven način.
Volčji tropi, ki jih sestavljajo alfa par in njuni potomci, namreč navadno ostanejo skupaj, dokler živita oba dominantna volkova, kar lahko traja tudi več kot 10 let. „V Sloveniji se zaradi visokega odstrela odraslih živali - v naravi umirajo predvsem mladiči in mladi dispergirajoči osebki - neprestano rušijo strukture tropov. Genetske analize so pokazale, da so tropi pri nas zelo nestabilni in da morajo dominantni volkovi neprestano menjavati partnerje, ker par le redko preživi več kot dve leti,“ pojasnjuje Krofel.
Foto: Miha Krofel
Zaradi tovrstnega uničevanja tropov je po mnenju raziskovalcev projekta SloWolf pri nas onemogočeno naravno funkcioniranje tropov, volkovi pa so prisiljeni živeti precej drugače, kot je to zanje običajno. „Z etičnega vidika je takšno nedopuščanje naravnega načina življenja vrsti zelo sporno. Če se bo dosedanja praksa nadaljevala tudi naprej, kar se očitno bo, in volkovom ne bo dopuščeno naravno življenje, se postavlja vprašanje, koliko časa bo populacija takšne posege še lahko prenesla,“ še opozarja biolog.
Smrt vodilnega volka pomeni razpad tropa
Pretekli teden je najverjetneje pod streli krivolovca življenje izgubila volkulja Tonka, prva alfa samica, ki so jo naši raziskovalci spremljali s pomočjo telemetrijske ovratnice. Njena smrt ne pomeni le velike izgube za projekt SloWolf, pač pa tudi za njen trop, saj bo ta po njeni smrti najverjetneje razpadel.
Foto: Miha Krofel
Smrt dominantnega člana tropa ima namreč bistveno večje posledice kot izguba kateregakoli drugega volka – za ohranjanje volkov je tako veliko bolj od tega, koliko volkov umre, bistveno to, kateri volkovi umrejo. Medtem ko je v naravnih razmerah precej višja smrtnost med mladiči in mladimi volkovi, ki zapustijo rodni trop in iščejo lasten teritorij, pri odstrelu pogosto umrejo prav dominantne živali. „V primeru Tonkninega tropa je zaradi velike verjetnosti razpada tropa tudi preživetje njenih mladičev vprašljivo, saj bodo ti brez tropa verjetno težko preživeli,“ je pojasnil Krofel.
„V tujini so ob preučevanju učinkov odstrela na dinamiko tropov ugotovili, da je trop, ki je izgubil enega ali več članov, pogosto postal manj uspešen pri plenjenju divjih živali, za kar potrebuješ dobro uigran trop, ki že več let skupaj lovi. Zaradi tega so se preusmerili na lažje dostopen plen - to pa je lahko drobnica, če ni pravilno zaščitena,“ še pravi biolog in dodaja, da so bili učinki razpada tropa le kratkotrajni, saj so njihov teritorij hitro zasedli drugi – mlajši in manj izkušeni - volkovi, ki so se osredotočili na lažji plen, domače živali.
Foto: Nina Ražen
Pripombe ministrstvo sprejema do četrtka
„Gozd brez volkov ni pravi gozd in naši otroci morajo in bodo imeli gozd z vsem, kar spada zraven - z volkovi na čelu,“ opozarja Jure Bedenk, direktor zavoda Grč Vrh, ki je na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovil besedilo, v katerem opozarja na trenutno stanje populacije volkov in na posledice strokovno neutemeljenega upravljanja s temi velikimi zvermi.
„Kljub temu, da zdaj vemo, da je volkov pri nas precej manj kot prejšnje leto (lani uradna ocena 70-100, zdaj vemo, da jih je v resnici le 32-43), se to na upravljanju praktično ni poznalo, še več, novim dognanjem navkljub je letošnji predlog za odstrel ponovno na desetih osebkih. Glede na izrazit negativen vpliv učinkov trenutnega visokega odstrela volkov in zelo malo (beri: nično) pozitivnih učinkov odstrela tako visoki odstreli iz strokovnega vidika preprosto niso smiselni. Še več, nesmiseln in kontraproduktiven je en sam samcat odstrel, saj trop brez vodilnih volkov razpade, zato je možnost škode na drobnici kvečjemu večja, nikakor pa ne manjša.
Predlog odstrela desetih volkov je nesprejemljiv. Nesprejemljiv! Z vztrajanjem pri obstoječih ukrepih (odstrel) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kaže bodisi ignoranco do stroke bodisi lastno brezbrižnost do narave, do svojega poslanstva ter izkazuje morebitno ujetost v interese rejskih lobijev, vrh vsega z nestrokovnimi ukrepi slabi in slabo skrbi za državni proračun,“ je zapisal v protestnem pismu.
Foto: Miha krofel
Vse enako misleče poziva, da njegovo pismo tudi v svojem imenu naslovijo na pristojno ministrstvo in tako jasno povejo, da si želijo volka v naših gozdovih ohraniti tudi za prihodnje generacije.
Celotno besedilo najdete na tej povezavi.
