Čeprav je hrastov kozliček najmanj prepoznaven od štirih "najbolj iskanih" hroščev, ga lahko hitro odkrijemo s pomočjo preluknjanih hrastov.

Med štirimi vrstami hroščev, ki jih iščejo v akciji "Ste videli hrošča", je hrastov kozliček ali strigoš najmanj prepoznaven. Ali gre res za predstavnika te vrste, bo lahko na podlagi vaše fotografije zagotovo ocenil šele dober poznavalec vrste.

Podolgovato, rjavo rdeče telo strigoša je dolgo do 6 centimetrov, konec pokrovk pa je izrazito rjavkast. Samca lahko prepoznate po izrazito dolgih tipalkah, medtem ko so tipalke samic precej krajše.

Foto: Zavod RS za varstvo narave

Kje ga lahko najdemo?

Razvoj strigošev je močno vezan na hrastova drevesa, le redkeje tudi na druge listavce. Najraje se naseli na starih drevesih ob robu gozda ali v parkih. Na suhih vejah in deblih drevesa strigoši naredijo do tri centimetre velike luknje, zato je naluknjanost hrasta, ki ima suhe veje, dober znak, da tam živijo hrastovi kozlički.

Aktivni so v juniju in juliju, ko ob mraku prilezejo iz zavetja svojih lukenj. Pogosteje lahko opazimo samce, ki ob vhodu v luknje oprezajo za samicami.

Lokacije, kjer so v preteklih letih opazili hrastove kozličke, so na zemljevidu označene z rdečo piko.

K upadanju populacije hrastovih kozličkov je poleg izsekavanja hrastovega gozda pripomoglo tudi dejstvo, da so dolgo veljali za škodljivce. Njihovo število je zato po vsej Evropi strmo upadlo, redki pa so tudi pri nas.

V galeriji si oglejte fotografije hrastovega kozlička ali strigoša, da ga boste še lažje prepoznali!

Pridružite se akciji „Ste videli hrošča“!

Če opazite hrastovega kozlička, ga poslikajte. Njegovo fotografijo skupaj s podatki o kraju najdbe prek spletnega portala www.sporocivrsto.si sporočite Zavodu RS za ohranjanje narave. Ker je naluknjan hrast z debelejšo suho vejo zanesljiv znak njihove prisotnosti, lahko sporočite tudi lokacijo takšnega drevesa, čeprav samih hroščev ne opazite.

Zbrani podatki bodo strokovnjakom pomagali pri ohranjanju ogroženih živalskih vrst!