Bonobi so skupaj s šimpanzi naši najbližji sorodniki, ki pa z nami očitno delijo tudi nekatere vedenjske motnje. Tako mladiček Teco kaže določena vedenja, ki bi jih lahko pripisali avtizmu.

Danes 15-mesečni bonobo Teco, ki se je lani junija skotil v inštutu Great Ape Trust, je že kmalu po rojstvu pokazal, da se precej razlikuje od ostalih malih bonobov. Ti se že od rojstva refleksno držijo materinih kožuhov, medtem ko je morala Teca mama Elikya nositi, da ne bi padel, kar je otežilo skrb zanj.

Elikya ga je vse pogosteje puščala pri svoji sestri Panbanishi in se za več ur umikala v druge prostore. Panbanisha je vedela, da Teca ne bo mogla nahraniti in da Elikya zanj ne more skrbeti, zato je mladička prepustila oskrbnikom v inštitutu.

Teco pri štirih mesecih. Foto: Great Ape Trust

Primat z znaki avtizma

Ko so zanj pričeli skrbeti raziskovalci, so opazili, da mladiček kaže veliko simptomov, podobnih avtizmu, kot so odsotnost očesnega kontakta, strogo držanje ritualov in rutin, ponavljajoče se obnašanje in zanimanje za predmete namesto za socialni stik z drugimi bonobi.

„Teco je razvil specifične rutine v obnašanju, ko pride do najmanjših sprememb pa ga to zelo razburi. Na bolečino se ne odziva, vendar je izredno občutljiv na svetlobo in še bolj na zvok. Rad ima ponavljajoča gibanja, zaradi katerih je njegova mama imela težave s tem, da ga je nosila in skrbela zanj. Mislim, da gre pri vsem tem za znake avtizma,” pravi direktor znanstvenih raziskav William M. Fields.

Foto: Great Ape Trust

Najbolj očiten znak avtizma je po Fieldosvem mnenju ravno izogibanje očesnemu kontaktu, kar je zgodnji znak avtizma pri ljudeh. Pri bonobih je za družbeno komunikacijo ta še bolj pomemben kot pri ljudeh.

Teco se počasi uči socialnih veščin

Raziskovalci Teca zdaj vzpodbujajo, da predmete uporablja za družabna orodja, da se na primer raje žoga z drugim bonobom, namesto da sam preučuje igračko. Trudijo se tudi pritegniti njegov pogled, navadno kar tako, da se uležejo na tla in ga pogledajo odspodaj navzgor. Tudi eden od odraslih bonobob Nyota uporablja enako tehniko, da bi pridobil Tecovo pozornost.

Teco počasi razvija socialne večine. Foto: Great Ape Trust

“Bonobi vedo, da je boljše, da zanj skrbimo mi. Stalno nadzirajo vse, kar počnemo z njim in nam kažejo, ali se s tem strinjajo. Zdaj, ko je že nekoliko starejši jim je jasno, da so njegove socialne veščine drugačne kot pri ostalih bonobov. Z njim so zelo previdni in poskušajo z njim navezati stik na način, ki bi mu bil všeč,” pravi njegova skrbnica Sue Savage-Rumbaugh.

Tecovo socialno vedenje se počasi izboljšuje, čeprav še vedno kaže nekatere znake avtizma. „So trenutki, ko izgleda povsem normalen, in takšni, ko je jasno, kako zelo drugačen je,“ pravi Fields in dodaja: „Je očarljiv in čudovit, imamo ga radi, a se zavedamo da je drugačen od ostalih bonobov.“

VIDEO: Teco pri petih mesecih

Je vzrok v genetiki?

Kaj je vzrok za njegovo nenavadno obnašanje še niso odkrili, sumijo pa, da bi šlo lahko za posledice njegove težke kotitve ali genetsko nagnjenje. Ekipa inštituta Great Ape Trust se je zato že lotila genetske analize sedmih bonobov iz svoje kolonije. Razlike v genetskem zapisu med Tecom in ostalimi bonobi bi lahko pojasnile njegove simptome in hkrati osvetlile tudi nekatere vidike avtizma pri ljudeh.