Risi Zooji operirali zlom stegnenice
Risa Zooja, ki se je več kot mesec dni potikala po Rožniku, je včeraj prestala operacijo zlomljene noge, poleg tega pa se je po odlovu izkazalo tudi, da ima izredno poškodovano zobovje.
Risa, ki so jo preteklo soboto zvečer po 33 dneh odlovili na Drenikovem vrhu, je bila po prvih ocenah v dobri fizični kondiciji. Šele kasneje se je pokazalo, da je v dobrem mesecu dni izgubila približno 3 kilograme, opazili pa so tudi, da ima težave z zobovjem, saj je imela le en podočnik, eno huje vneto korenino, manjkalo pa ji je še precej drugih zob, levo zgoraj celo vsi. „Kaj je razlog, bodo morda pokazali izsledki preiskav, katerih rezultate pričakujejo v treh do štirih tednih, lahko pa gre tudi za redke genetske ali mehanske okvare. Samec ima za razliko od samice odlično težo, dobrih 24 kilogramov in brezhibno zobovje,“ pojasnjujejo v živalskem vrtu.
Ker je ves čas ležala in bila pomirjena zaradi učinkovanja narkotikov sprva tudi ni bilo opazno, da ima težave z zadnjo levo nogo. Šele ob selitie iz transportne kletke v karanteno se je pokazalo, da risa šepa. Bolečine zaradi streljanja z uspavalnim nabojem se včasih pojavijo na mestu vboda, če pride do poškodbe mišice in niso neobičajne, zato so Zoojo skrbno opazovali in jo poskušali čim manj vznemirjati: „Ker se je njeno šepanje slabšalo, si je risinjo ogledal tudi veterinarski ortoped, ki je ocenil, da gre skoraj zagotovo za zlom stegnenice. Čeprav ima kost le 8 mm premera, smo imeli očitno veliko smolo in jo nesrečno zadeli s konico uspavalnega naboja. Grozno!“
Zooja je imela srečo v nesreči - če bi zadeli živec, bi bila lahko ob nogo, tako pa so ji lahko pomagali z operacijo. Ker so morali počakati, da se iz njenega telesa izločijo uspavalo in sredstva za zbujanje, so poseg lahko izvedli šele včeraj. Riso sta operirala veterinarja ZOO Ljubljana Marjan Kastelic ter Pavel Kvapil ob sodelovanju veterinarja Marka Novaka, ki se že 7 let posebej ukvarja z ortopedijo.
Do prvih rentgenskih posnetkov je ekipo spremljal optimizem, zaradi zahtevnosti zloma in infekcije tako zobovja kot zloma pa ga je kmalu zamenjala skrb. “Zlom je bil zahteven, inficiran in kompleksen in je omejeval opcije operativne sanacije. Opcijo osteosinteze je bilo potrebno izbirati glede na obstoječo infekcijo in, ker gre za divjinsko žival, ki je ni mogoče dnevno previjati, tudi glede na možnost postoperativne nege. Operacija je v tehničnem smislu lepo uspela, naša največja skrb zdaj pa je možnost zapleta zaradi infekcije, zaradi katere bomo v negotovosti še kakšnih 10 dni. Okrevanje bo, če ne bo zapletov, trajalo vsaj tri mesece,“ je pojasnil ortoped.
Zooja je dve uri in pol trajajočo operacijo odlično prestala, do resnega zapleta pa je prišlo v fazi zbujanja, saj ji je padla telesna temperatura, ki je več ur niso mogli dvigniti na normalno. Njeno življenje je tako od desetih zvečer pa do treh zjutraj viselo na nitki. “Naredili smo vse, kar smo lahko: več ur smo jo ogrevali, masirali, ji nudili vso možno podporno terapijo. Ko je prvič dvignila glavo in zapihala na nas, nam je šele malce odleglo. Vso noč smo ob njej prebedeli, ob osmih zjutraj pa je bilo že toliko bolje, da smo jo lahko preselili nazaj v živalski vrt. Povsem oddahnili si bomo lahko šele čez teden ali dva,” pravi dr. Kastelic.
“Ob vsem, kar je pokazala v tem mesecu in ob operaciji, je dokazala, da je neverjetno močna, prava borka,“ dodaja strokovna vodja Barbara Mihelič, ki je spremljala ves pripravljalni postopek in operacijo. "Neverjetno je, kaj vse danes omogočata medicina in veterina. Na trenutke sem se ob zvoku veterinarskih vrtalnih naprav počutila kot v kakšni vulkanizerski delavnici ob menjavi gum. Če ne bo zapleta zaradi infekcije, bo risa najbrž že kmalu hodila! Zaradi stanja zobovja v naravi ne bi preživela, saj ne bi mogla dovolj uloviti in/ali prehraniti mladičev. Ker bo živela v živalskem vrtu, pa to ni tako pomembno. Zdaj se mi zdi neverjetno, da bi lahko sama uplenila srno. Ko smo jo po 33 dneh ulovili, smo mislili, da je najhujše že za nami, a vsaj zame so bili zapleti po operaciji mnogo hujši. ”
Direktorica mag. Zdenka Ban Fischinger zmajuje z glavo: “Prav težko mi je za kolege, ki so v teh dneh toliko naredili za naše živali in še posebej za risinjo Zoojo, obenem pa imeli takšno smolo, da bi jo ob reševanju skoraj izgubili. To je zagotovo najdaljše in najzahtevnejše reševanje katere koli naše živali. Tolaži nas edino ugotovitev, da risinja druge prihodnosti, kot pri nas, dejansko ni imela.”