Slovenski raziskovalci so dokazali, da risi selektivno plenijo živali v slabši fizični kondiciji in tako potrdili pomembno vlogo risov v ekosistemih pri ohranjanju ugodnega zdravstvenega stanja divjadi in nadzoru gostote rastlinojedcev.

Evrazijski ris je eden najskrivnostnejših in tudi najbolj ogroženih živalskih vrst v slovenskih gozdovih. Ravno zaradi njihove skrivne narave in majhnega števila v naši populaciji je preučevanje risov zelo zahtevno. Da bi bolje spoznali vlogo risa v naših gozdovih in bolje razumeli njegov vpliv na plenske vrste, so raziskovalci iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani zadnjih 10 let intenzivno proučevali plenilske navade risov v Sloveniji.

Podatke o obnašanju in vplivu risov na plenske vrste so raziskovalci spremljali s pomočjo sledenja njegovih sledi v snegu, GPS telemetrije, analize ostankov plena in iztrebkov ter spremljanjem dogajanja ob ostankih uplenjenih parkljarjev s pomočjo avtomatskih video kamer.

Svoje ugotovitve so predstavili v članku o vlogi risov v dinarskih gozdovih, objavljenem v zadnji številki mednarodne znanstvene revije European Journal of Wildlife Research.

Lovci ne morejo nadomestiti risa

S pridobljenimi podatki so ugotovili, da risi v Sloveniji najpogosteje lovijo srnjad, prehrano pa dopolnjujejo še s polhi in drugimi glodavci, jelenjadjo, gamsi, zajci in lisicami. Kljub temu, da je ris učinkovit plenilec divjadi, pa ljudem ni nevaren – tako ni znanega še nobenega primera, da bi zdrav ris v naravi napadel človeka.

Raziskovalci so imeli priložnost preučevati tudi mladičke rise Dine, ki so jo spremljali z GPS ovratnico:

Ris v povprečju na leto upleni 0,22 osebka srnjadi na 100 ha. To znotraj posameznega risjega teritorija predstavlja 8 % populacije srnjadi. Če to vrednost primerjamo s količino odstreljene srnjadi na istem območju, ris upleni približno 5-krat manj srnjadi kot jo odstrelijo lovci.

Ris velikega plena kot je srna ne uspe pojesti naenkrat, pač pa se k njemu vrača hranit v povprečju štiri dni, nato pa za ujetje naslednjega plena potrebuje v povprečju še okoli tri dni. Pridobljeni podatki so pomembni za poznavanje obsega risovega plenjenja in bodo lahko v prihodnje pripomogli h kakovostnejšemu upravljanju divjadi v Sloveniji.

Foto: Miha Krofel

Z analizo vsebnosti maščevja v kostnem mozgu srnjadi, ki so jo uplenili risi, in srnjadi, ki so jo odstrelili lovci, so dokazali, da risi selektivno lovijo živali v slabši fizični kondiciji. Čeprav risi občasno ujamejo tudi povsem zdrave osebke, je bil delež shirane srnjadi med risovim plenom približno enkrat večji kot med odstreljenimi živalmi.

To se sklada z rezultati mnogih tujih raziskav, v katerih so ugotovili, da imajo plenilci pomembno vlogo pri naravni selekciji velikih rastlinojedcev in s tem prispevajo k ohranjanju ugodnega zdravstvenega stanja divjadi. V tej vlogi jih človek težko nadomesti. Avtorji raziskave poudarjajo: „Lahko bi rekli, da je tudi v interesu srn, da jih risi lovijo. Zaradi tega je njihova populacija bolj zdrava in se obnaša bolj naravno.“ Ponovno izumrtje risa, ki je pomemben plenilec divjadi, bi bila zato velika izguba za naše gozdove.

Risi pa niso pomembni le za vrste, ki jih plenijo – več o tem v članku „Ris je pomemben za živali in ljudi“!