Znanstveniki so uspeli razvozlati genom še zadnjih velikih opic, bonobov. S tem so našli tudi odgovor na vprašanje o njihovem izvoru.

Bonobi so skupaj s šimpanzi naši najbližji sorodniki, ki pa se od šimpanzov razlikujejo predvsem po svojem vedenju, saj so bolj umirjeni in igrivi ter manj agresivni.

Ker naravno okolje bonobov in šimpanzov v osrednji Afriki ločuje le reka Kongo, so evolucijski teoretiki domnevali, da je reka pred milijoni let ločila dve populaciji njihovih skupnih prednikov, iz katerih sta se nato razvili dve vrsti. Genetska analiza je te domneve potrdila, z analizo njihovega genoma pa so ugotovili tudi, da je bila ločitev vrst zelo izrazita, brez naknadnega križanja šimpanzov in bonobov.

Foto: Pierre Fidenci, Wikiemdia Commons

Ko so primerjali genom ljudi, šimpanzov in bonobov, so znanstveniki ugotovili, da se obe vrsti velikih opic od ljudi razlikujejo v 1,3 % DNK, medtem ko sta si vrsti med seboj različni le v 0.4 % DNK.

Pri tem je zanimivo, da je v nekaterih delih človeška DNK bolj podobna DNK bonobov, medtem ko je v drugih človeški genom bližji genomu šimpanzov. Z nadaljnjimi raziskavami bodo znanstveniki skušali odkriti, ali to vpliva tudi na razlike in podobnosti v vedenju ljudi, šimpanzov in bonobov.

Foto: Tim Ellis, Flickr CC

Vzorec za analizo genoma so znanstveniki dobili pri Ulindi, samici, ki živi v živalskem vrtu v Leipzigu. Pred bonobi so razvozlali genom vseh ostalih vrst velikih opic, zadnji košček uganke pa bo ponudil končni vpogled v evolucijske odnose velikih opic, tako med posameznimi vrstami, kot tudi z ljudmi.

Z bonobi si ne delimo le genetskih podobnosti, pač pa tudi nekatere vedenjske motnje. Več o tem lahko preberete v članku o avtističnem bonobu Tecu!