Ptice selivke: Sredozemski vranjek
V tednu pred Evropskim dnevom opazovanja ptic predstavljamo zanimivosti iz sveta ptic selivk – danes lahko izveste več o izredno redkih gostih Obale.
Velika črna ptica, ki jo vidite v letu, tik nad morsko gladino in se potopi s skokom naprej, ni veliki kormoran, ki smo ga vajeni predvsem pozimi na celinskih vodah, je pa njegov bližnji sorodnik – član družine kormoranov (Phalacrocoracidae).
Sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) je redka, ribojeda morska ptica, ki prebiva le v Sredozemlju in Črnem morju. Celotna gnezdeča populacija je ocenjena na 10.000 parov, približno polovica jih gnezdi na ozemlju Evropske unije. Nam najbližje gnezdeče kolonije so na Brionih, v Kvarnerju in na otokih srednjega Jadrana, kjer je gnezdeča populacija ocenjena na 1.500 - 2.000 parov.
Prehranjuje se na odprtem morju. Plen lovi predvsem pri dnu, njegovi potopi sežejo do 80 m v globino in trajajo tudi do dve minuti. Hrani se predvsem z gospodarsko nepomembnimi vrstami rib.
Gnezdi pretežno pozimi, na mirnih skalnih obrežjih in otočkih. V ohlapnih kolonijah v zavetju skal, nekaj metrov nad morsko gladino, si par izdela gnezdo iz rastlinskega materiala, ki ga uporablja več sezon zapored. Med novembrom in marcem samica izleže 3 jajca, ki jih nato vali 30 dni. Pri starosti 53 dni mladiči zapustijo gnezdo. Takrat se pričnejo tudi selitve proti severu.
Zakaj se selijo?
Plitvo morje severnega Jadrana, bogato z ribami, je zanje zelo ugodno za prehranjevanje. Pri plitvejših potopih porabijo manj energije kot v globljem morju, ki obdaja njihova gnezdišča južneje v Jadranu.
Sredozemski vranjek je v Sloveniji poletni in jesenski gost.
Letos smo „poletne goste“ - letujoče osebke - prvič natančno prešteli. Izkazalo se je, da je njihova številčnost najvišja v juliju in avgustu, ko jih je bilo okoli 1.500.
Vsak večer se zberejo na skupnih prenočiščih ob obali: na školjčiščih pred Sečoveljskimi solinami, pri Strunjanu in pri Debelem rtiču. Prenočujejo na bojah morskih kultur, kjer so varni pred plenilci. Zjutraj se odpravijo na ribolov na odprto morje, kjer preživijo večji del dneva, nekateri pa lovijo tudi bližje obali. Nekateri mladi osebki so zelo zaupljivi in se pogosto potapljajo kar med kopalci.
Z uporabo barvnih obročkov so znanstveniki ugotovili, da se na območju Tržaškega zaliva pojavljajo vranjeki, ki gnezdijo na Hrvaškem. Opazovanja obročkanih osebkov so nam razkrila, da se vranjeki več let zapored vračajo v ista prenočišča, kjer nekateri ostanejo celo pozimi. Do zime pa večina (razen izjem) odleti proti jugu, nazaj na gnezdišča.
Prenočišča vranjekov. Foto: DOPPS
Za preživetje vrste niso pomembna le gnezdišča, pomembno je tudi območje, kjer se nahajajo izven gnezditvene sezone. O tej skrivnostni ptici pa v Sloveniji ne vemo veliko, morda jo ogrožajo nekatere človeške dejavnosti, ne vemo kje so najpomembnejša prehranjevališča, katere vrste rib so najpomembnejše za njeno prehrano.
Da bi temu "ekstremnemu potapljaču" zagotovili preživetje, smo pred dobrim letom začeli projekt LIFE z naslovom Vzpostavitev morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v Sloveniji – SIMARINE-NATURA. Projekt se sofinancira iz sredstev LIFE+, finančnega instrumenta Evropske unije za okolje, o njem in o sredozemskem vranjeku si lahko preberete na spletni strani Ptice.si.