Gledate ene zadnjih hirol na našem planetu. Zaradi spleta negativnih dejavnikov se je število teh antilop v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za okoli 35-krat.

Zaradi nereguliranega lova, uničenja življenjskega prostora in suše, ki je posledica klimatskih sprememb, se je število teh velikih afriških antilop v Keniji in Somaliji od leta 1970 do danes zmanjšalo iz 14.000 na manj kot 400.

Hirole so klasificirane kot kritično ogrožena vrsta. Foto: Kenneth K. Coe / The Ishaqbini Hirola Community Conservancy

Vsakodnevno sicer izumre veliko vrst; celo najbolj konzervativne ocene kažejo, da danes izgubljamo vrste stokrat hitreje kot pred tisoč leti. A hirole niso le zadnje v svoji vrsti, temveč so med zadnjimi tudi v celotnemu rodu.

Po biološki klasifikaciji je pod rodom vrsta, nad njim pa družina. Če bi na primer izumrl rod z znanstvenim imenom Canis ali pes, bi to pomenilo, da bi z obličja zemlje izginili vsi psi, volkovi, kojoti, šakali in še številne druge vrste iz tega rodu.

Foto: Tsavo Research StationČe hirol ne bomo uspeli rešiti pred izumrtjem, bomo prvič v zadnjih 75 letih izgubili celoten rod sesalcev. Nazadnje se je to zgodilo leta 1936, ko je izumrl tasmanski volk, kar je pomenilo konec tako celotnega roda Thylacinus, kot tudi družine Thylacinidae.

Da do tega ne bi prišlo in da se bo hirolam obetala lepša prihodnost, si prizadevajo v zavetišču Ishaqbini Hirola Community Conservancy, ker to ogroženo vrsto velike afriške antilope ščitijo pred naravnimi sovražniki in ji pomagajo, da si številčno opomore.

Primer hirol med strokovnjaki za ohranjanje živalskih vrst vzbuja vprašanje, ali prihaja čas, ko bo izraz „ogrožen rod“ ali celo „ogrožena družina“ prav tako običajen, kot je danes izraz „ogrožena vrsta“. Glede na to, da stopnja biotske raznovrstnosti po vsem svetu upada, si takšno prihodnost na žalost ni težko predstavljati.