Z novim letom se je zaključili obsežen projekt o volku na slovenskih tleh SloWolf, ki je prinesel ogromno novih znanj, izkušenj in dobrih praks s področja varstva in upravljanja volka.

„Danes o volku, njegovem življenjskem okolju, odnosih do drugih vrst in odnosu do človeka v Sloveniji vemo bistveno več kot ob njegovem začetku,“ pravijo raziskovalci, ki so pri projektu sodelovali skupaj z velikim številom strokovnjakov iz Slovenije in tujine, upravljavcev z volkom in za projekt nepogrešljivih sodelavcev in sogovornikov - lovcev, rejcev drobnice, prostovoljcev in predstavnikov medijev.

Foto: Miha Krofel / Slowolf

Genetske analize razkrile število volkov

V času trajanja projekta so odlovili in s pomočjo radiotelemetričnih ovratnic spremljali sedem volkov, od tega štiri samce in tri samice – eno od njih še vedno spremljajo na zahodnem delu Kočevske (trop Gotenica).

Podatke o volkovih so pridobivali tudi prek vsakoletnih akcij zimskega sledenja, kjer so raziskovalci skupaj z lovci z območja prisotnosti volkov in ostalimi prostovoljci na terenu zbirali podatke o gibanju volkov in velikosti tropov, pa tudi neinvazivne genetske vzorce (iztrebke, urin, ostanke plena volkov ipd.). Z njihovo analizo so dobili prvo natančno in objektivno oceno števila volkov pri nas.

Foto: Jasna Mulej

„Številčnost je bila v vseh treh letih spremljanja izjemno stabilna in se kljub razmeroma visoki zaznani smrtnosti praktično ni spreminjala. Tako je v času projekta v Sloveniji vsako leto živelo okrog 46 volkov (od 42 do 50), ki so tvorili od 8 do 11 tropov. Zaradi visoke populacijske dinamike (rodnost, smrtnost, imigracija, emigracija) je ta številčnost tekom posameznega leta precej nihala (srednje vrednosti od 33 do 46).“ Ker imajo štirje tropi znaten del teritorija na Hrvaškem in jih pri upravljanju z volkovi ne moremo opredeliti kot popolnoma slovenske, največjo letno številčnost volkov v Sloveniji  ocenjujejo na okrog 39 osebkov (od 34 do 43).

Volka se mnogi še vedno bojijo.

Poleg spremljanja volkov je za njihovo varstvo treba upoštevati tudi ostale dejavnike, ki pomembno vplivajo na njihov dolgoročni obstoj. Le-tega ogroža negativen odnos ljudi, ki je primarno posledica škod, ki jih ta vrsta povzroča na domačih živalih. Ob tem lahko vplivajo tudi predsodki in strah o ogrožanju življenja in zdravja ljudi, ki so posledica slabega poznavanja vrste.

www.zverce.si/uploads/podobe/volkovi Matic Brenk SloWolf.jpg

Raziskava odnosa javnosti do volka v okviru projekta je pokazala, da večina prebivalstva z območja njegove prisotnosti sicer podpira njegovo ohranitev in si želi sobivanja, a se ga mnogi še vedno bojijo. Dejstvo je, da zdrav volk človeku ni nevaren in se mu večinoma izogiba. Ob prisotnosti stekline se njegovo obnašanje lahko sicer spremeni, a ta v Sloveniji pri volkovih še ni bila zabeležena.

Zaščitna sredstva najboljša za zmanjšanje škod

Foto: SloWolfGlavna prehrana volka je naravni plen - jelenjad, srnjad, divji prašiči in manjši sesalci, ki pa so v Sloveniji tudi lovne vrste. V okviru projekta so zato izdelali navodila, ki pri upravljanju velike rastlinojede divjadi upoštevajo tudi prisotnost volkov - njihove potrebe in dejanski vpliv na plenske vrste, ki so jih v letu 2013 že upoštevali pri pripravi lovsko-upravljavskih načrtov.

Tako kot drugod po svetu, tudi v Sloveniji največji izziv trajnostnega upravljanja z volkom predstavljajo škode zaradi volkov. V okviru projektne aktivnosti dobrih praks varovanja domačih živali je osem rejcev, pri katerih so bile pred projektom živali izpostavljene ponavljajočim se napadom velikih zveri, prejelo zaščitna sredstva - visoke elektroograje ali pastirske pse pasme kraševec in tornjak.

„Že v prvih dveh letih je pri teh rejcih zaradi uporabe varovalnih kompletov nastalo za 200.000 € manj škode zaradi volkov kot leto prej, torej skoraj toliko, kot je slovenski proračun porabil za sofinanciranje projekta,“ pravijo raziskovalci in dodajajo, da se je za ključno izkazala pravilna in dosledna uporaba zaščitnih sredstev

Ugotovitve in dobre prakse projekta bodo uporabljene v upravljanju volka

Eden pomembnejših dosežkov projekta je priprava prvega akcijskega načrta za upravljanje populacije volka v Sloveniji, pri katerem je sodelovalo 57 članov iz 21 različnih vladnih in nevladnih interesnih organizacij, ki ga je vlada formalno sprejela februarja 2013.

„Z izdelavo in revizijo akcijskega načrta želimo zagotoviti, da bodo rezultati projekta in pridobljeno znanje trajno vplivali na izboljšanje upravljanja z volkom in sobivanja z ljudmi, ter da bodo aktivnosti, ki so se pričele izvajati med projektom, postale redna praksa pri upravljanju in varovanju te vrste pri nas,“ so še povedali raziskovalci.

Foto: Miha Krofel / SloWolf

Člani projektne skupine še naprej zainteresirane posameznike vabijo k spremljanju delujoče projektne spletne strani www.volkovi.si, spremljanju objav na projektni FB strani , sporočanju svojih opažanj s terena na slowolf.prostovoljci@gmail.si in njihovem vpisovanju v projektni portal na portal.volkovi.si.

Več o projektu SloWolf:

• Volčje sledi razkrile dobre novice

• Volčji trop Vremščica-Nanos ima naraščaj

• Odstrel volkov ne preprečuje škod

• Ko volkovi odgovorijo