Pasja super-babi Tess dokazuje, da je lahko tudi življenje s pasjim starčkom razburljivo in zabavno! Kljub temu, da ima že več kot 13 let, je namreč tale stara dama s svojo navitostjo in poskočnostjo prava borka za pravice seniorjev!

Tess je bila nekoč verjetno zvesta spremljevalka in zavzeta sodelavka nekega italijanskega lovca, ki pa se je, ko je na stara leta zbolela, očitno odločil, da bo njene težave rešil tako, da jo pospremi čez mejo in pusti, da se znajde sama.

Psičko, tetovirano z italijansko rodovniško številko, so namreč s hudim vnetjem maternice našli v Ilirski Bistrici, kjer so jo še pravočasno veterinarsko oskrbeli, nato pa so jo sprejeli v Zavetišče Horjul, kjer so ji pričeli iskati nov dom. Štiri mesece živahne psičke, ki za žogico teče kot mladenka, ni opazil nihče, zato se je Jerneja Sredenšek odločila, da jo vzame v začasno oskrbo, ki pa se je kmalu spremenila v stalen dom.

Tess je imela srečo, da je naletela na veliko ljubiteljico pasjih starčkov Jernejo. Foto: Jerneja Sredenšek

Pasji seniorji so kljub starosti lahko zelo aktivni

„Pasji starčki so super. Je že res, da večinoma niso sposobni pohodov na Triglav in da je življenje z njimi precej umirjeno, ampak... So nekaj posebnega,“ pravi Jerneja, ki se je v pasje starčke zaljubila, ko je pred leti posvojila pasjega seniroja Živka.

„Živko je bil star kakšnih 11 let, ko sem ga posvojila. Svoja mlada leta je preživel kot poskusni pes, na starost pa je okusil, kaj je to pravo pasje življenje. Ko je prišel k meni, se je zelo razživel; bi rekla, da se je pomladil za kakšnih pet let,“ se spominja Jerneja, ki ji je Živko pokazal, da so stari psi zlata vredni spremljevalci.

Sostanovalki se kljub veliki razliki v letih odlično razumeta! Foto: Jerneja Sredenšek

„Dlje, kot sva bila skupaj, bolj sva bila povezana; dve telesi in ena duša. Bil mi je v oporo in zaradi njega sem šla lažje skozi težave v življenju. Prav neverjetno se mi je zdelo tudi to, da mi je bil po 11 letih življenja v kletki sposoben zaupati in se navezati name. To mi je dajalo neko posebno energijo, ki se je ne da opisati,“ pravi Jerneja in dodaja, da je Tess zaenkrat bolj podobna navihani mladenki kot starki, zato še skrbno skriva svoje življenjske modrosti.

Občasno vseeno poskrbi za vzgojo mlajše sostanovalke Nejke, s katero si Tess deli svojo lastnico: „Nejka je Tess takoj sprejela, razumeta se super. Igrata se skupaj, ležita skupaj, težita mi skupaj... Le tu in tam babi malo poduči mlajšo cimro, da se s starčki igra eno pikico bolj umirjeno kot z vrstniki.“

Pasji starčki nam lahko nudijo ogromno, le priložnost jim moramo dati! Foto: Jerneja Sredenšek

Kombinacija starejšega in mlajšega psa je lahko zelo posrečena, pravi Jerneja, saj se Tess in Nejka odlično dopolnjujeta: „Nejka poskrbi, da se veliko gibam in sem - kolikor toliko – fit, pa tudi, da se veliko smejim in se mi kakšen živec tu in tam skravžlja; Tess se pa crklja in z mano kafetka.“

„Ni prostora za (pasje) starce“  

Jerneja, ki kot prostovoljka dela v horjulskem zavetišču, opaža, da starejši psi še vedno zelo težko najdejo nov dom, česar pa nikakor ne razume: „Mogoče zato, ker imamo v svojih glavah še vedno preveč omejitev, predsodkov in tabujev. Včasih slišim od koga, da se na starega psa komaj navežeš, ko se že moraš posloviti. To se meni ne zdi zadosten razlog za odločitev, da se starih psov ne posvaja. Nenazadnje tudi pri mladih psih ni nobenega zagotovila, da bodo dočakali 15 let ali več.“

Izkušena posvojiteljica pasjih starčkov dodaja, da je veliko bolj kot kvantiteta pomembna kvaliteta življenja, druženja in sobivanja; hkrati pa ima posvajanje starih psov tudi svoje prednosti: „Tess ne ne uničuje pohištva kot na primer marsikateri mladič, se ne zapleta pod nogami, ko smo v stanovanju se ne obremenjuje se z raznimi motečimi zunanjimi dejavniki in spi takrat, ko rabim mir. Je že res, da moram na sprehodih upoštevati njenih 13+ let in ji omogočiti več počitka in tudi na kakšen napornejši pohod je ne bi vzela s sabo, sicer se pa njena leta nikjer ne poznajo.“

Jerneja zato posvojitev pasjih starčkov priporoča vsem, ki so odprte glave, imajo ustrezne pogoje in vsaj osnovno znanje o oskrbi psov: „Pri posvajanju starejših psov moramo računati na to, da verjetno ne bodo sposobnih takšnih fizičnih obremenitev kot mlajši psi, pa tudi na to, da se lahko pojavijo kakšne zdravstvene težave, na primer slabši vid in sluh ali inkontinenca.“

Ne glede na to po Jernejinem mnenju in njenih izkušnjah vse te starostne tegobe odtehtata veselje in prav poseben občutek, ki ga v življenje svojih lastnikov lahko prinesejo veterani .