Opotekanje po ulicah, padanje z dreves. Takemu vedenju papig so priča prebivalci avstralskega severa, vendar pri tem ne gre za pijanost zaradi alkohola, pač pa najverjetneje za nevaren virus, zaradi katerega polovica ptic pogine.

Gre za ozemlje s tropskim podnebjem, kjer je mogoče „pijano“ vedenje opaziti junija in avgusta ter oktobra in novembra. »Papige kažejo nenavadno vedenje, kot so padci in težave z letenjem, pri čemer se zaletavajo v vse, kar jim pride naproti,“ pojasni veterinar Stephen Cutter.

Za to vrsto papig je sicer značilno, da so zelo plahe, a se zaradi „pijanosti“ vedejo bolj prijazno in se ljudi ne bojijo.

A zaradi opisanih vedenjskih simptomov teh ptic vendarle ne smemo označiti za živalske alkoholike, ki se opotekajo le zato, ker so zaužile sadje, ki je pričelo v njihovem organizmu preveč fermentirati.

Stanje je veliko bolj resno in zaskrbljujoče: ti prizori bi lahko bili znak smrtonosne bolezni. Pri papigah namreč ne gre za navadno opitost, ki bi prešla, če bi se le dobro naspale. Takšna 'pijanost' pri njih namreč lahko traja kar nekaj dni, pri čemer imajo še težave z dihanjem; oči, usta in ptičje nozdrvi so polne izcedka. Cutter domneva, da bi bil za to lahko odgovoren za zdaj še nepoznan virus.

Papige se ža ne opotekajo zaradi preveč popitega alkohola. Foto: Mats Lindh, Wikimedia Commons

Okoli polovica ptic s temi simptomi, ki jih prinesejo v zavetišče za prostoživeče živali, pogine. In število obolelih ptic je letos že naraslo, lani so jih prejeli nekaj sto. Je pa Cutter opazil, da se je 'sezona pijanih papig' letos vendarle začela nekoliko kasneje.