Sprehajalce v Sydneyjskih parkih strašijo ptiči, ki z dreves kričijo: »Zdravo, draga!« in »Kaj se dogaja?« Gre za divje papige, ki so se človeške govorice najverjetneje naučile od pobeglih domačih ljubljenčkov.

„Divji kakaduji ponavljajo fraze, ki so se jih naučili od udomačenih papig, ki so pobegnile ali pa so jih lastniki spustili v naravo,“ je za BBC pojasnil biolog Martyn Robinson iz Avstralskega muzeja v Sydneyju, kjer so jih prestrašeni sprehajalci že večkrat obvestili o zgovornih ptičih v parkih.

Ptiči so družabna bitja pri katerih se mladiči naučijo komunikacije z oponašanjem glasov, ki jih slišijo od staršev ali ptic, ki so na vrhu hierarhije v jati. „Gre za izredno pametne in družabne ptice. Komunikacija in stiki med njimi so jim zelo pomembni,“ pravi Robinson.

Foto: Stock.Xchng

„Ko začne udomačena ptica ponavljati naučene besede, se jih lahko nauči tudi preostanek jate, ki tako lahko začne govoriti, oziroma ponavljati za udomačeno ptico.“

Bi radi ptico naučili oponašati besede? Bodite potrpežljivi!

Foto: Stock.Xchng

Les Runce iz britanskega društva Parrot Society opozarja, da pri tem ne gre za govorjenje, ampak ptiči samo oponašajo zvoke, ki so jim zanimivi: „Lahko gre za uspavanko, navijaško himno, zvok mikrovalovne pečice ali zvonjenje telefona.“

Runce pravi, da imajo papagaji dober spomin in morajo nekateri izraz slišati le enkrat, da ga lahko ponovijo: »Prijateljeva hči se je udarila v mezinec na nogi in glasno zavreščala. Njihov papagaj še danes ponavlja ta krik, ki ga je slišal pred tridesetimi leti.«

Kljub temu, da se nekatere ptice zanimivih zvokov naučijo takoj, pa je veliko več takšnih, ki za to potrebujejo več časa.

Runce tako lastnikom papig, ki želijo svoje ptice naučiti oponašanja človeških glasov, svetuje, da jim posamezne besede večkrat ponovijo.

Govor in ptičje petje imata nekaj skupnih značilnosti  

Biolog Johan J. Bolhuis z nizozemske univerze v Utrechtu je preučeval, kako se skobčevke ena drugo učile japonskih besed. Odkril je, da tudi pri ptičih obstaja obdobje zgodnje vokalizacije, ki mu pri otrocih pravimo „čebljanje“, pri ptičih pa „pod-pesem“.

„V tej in drugih raziskavah smo ugotovili da so možgani teh ptic, kar se tiče učenja glasov, organizirani na podoben način, kot možgani ljudi. Govor ljudi in pesmi ptic povezujejo tudi isti geni,“ pravi Bolhuis.

Foto: Stock.Xchng

Pri tem dodaja, da ptičje petje vsebuje tudi „preprosto slovnico“, ki pa je popolnoma drugačna od kompleksne slovnice človeških jezikov: „Raziskovanje ptic nas lahko nauči veliko o razvoju človeškega govora in težavah, ki se pri tem lahko pojavljajo, kot je na primer jecljanje.“

Ste vedeli, da ptiči za razliko od ljudi nimajo glasilk? Njihovo žvrgolenje nastaja tako, da s pomočjo mišic in membrane v grlu usmerjajo pretok zraka, s čimer ustvarjajo svoje glasove.