Nepojasnjeni izbruhi napadalnosti pri psih so lahko posledica kronične bolečine. Najpogosteje gre za nediagnosticirane displazije kolka, zato bodite pozorni na zgodnje simptome bolezni.

Napadalnost psov povzroča več faktorjev: odvisna je od pogojev, v katerih je živela psica med brejostjo, pa od tega, kako so s psom rokovali takoj po kotitvi, od starosti, pri katerem so ga odstavili od matere, izkušenj v obdobju socializacije, prehrane, gibanja, dednosti ter od načinov vzgoje in šolanja.  Poleg vsega tega  se lahko agresivno vedenje pojavi tudi kot posledica bolezni in predvsem bolečine.

V letih 2010 in 2011 je skupina raziskovalcev iz univerze v Barceloni analizirala vedenjske težave z napadalnostjo pri 12 psih: velikem šnavcerju, irskem setru, pitbulu, dalmatincu, dvema nemškima ovčarjema, napolitanskem mastifu, šicuju, bobtailu, katalonskem ovčarju, čovčovu in dobermanu.

Nepojasnjenemu pojavu napadalnosti pogosto botruje kronična bolečina. Foto: Dimitri Castrique

Pse so v ambulanto veterinarske fakultete zaradi težav z agresivnostjo pripeljali njihovi lastniki. „Vsem smo diagnosticirali agresivnost, ki jo povzroča bolečina, kar osem od 12 psov pa je trpelo zaradi displazije kolkov,“ je v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Journal of Veterinary Behavior, zapisal avtor študije Tomás Camp.

Psi zaradi bolečine napadejo brez opozorila

Znanstveniki so s pomočjo teh psov opredelili, v katerih pogojih psi postanejo agresivni, najpogostejše položaje, v katerih pride do napada, kdo je navadno tarča takšnega izbruha napadalnosti ter ali je napad impulziven ali pred tem kažejo kakršna koli vedenjska opozorila.

Psi, ki so bili agresivni že pred pojavom bolečine, so svoje lastnike zaradi bolečine napadali še močnejše in pogosteje, ko so jim tu odvzeli hrano, ko so jih premaknili z njihovega mesta za počitek ali ko so jih skušali pripraviti do tega, da bi nekaj naredili. Pri tem so enako reagirali tudi tisti psi, ki pred pojavom bolečine niso bili napadalni, predvsem ko jih je njihov lastnik skušal obvladati.

Zaradi bolečine lahko tudi sicer mirni psi postanejo agresivni. Foto: Bruno Sersocima

Poleg tega so raziskovalci odkrili tudi, da so psi, ki so bili agresivni zaradi bolečine, napadli impulzivno, brez predhodnega opozorila z renčanjem ali s telesno govorico: „Če s psom rokujemo, ko ga nekaj močno boli, bo hitreje reagiral agresivno, da bi s tem izognil nadaljnjemu neugodju.“

Zgodnja diagnoza displazije kolkov zmanjša verjetnost za napadalnost

Zaradi displazije kolkov, dedno pogojene bolezni sklepov, trpi približno 40 odstotkov zlatih prinašalcev, labradorcev in rotvajlcev. Bolezen lahko prizadene pse katere koli večje pasme, medtem ko je pri psih manjših pasem precej bolj redka.

Foto: Matt Allworth, Flickr CC

Rezultati raziskave kažejo, da je bolečina, ki jo povzroča displazija kolkov ključni faktor pri nenadni napadalnosti psov večjih pasem, pri tem pa se težave pričnejo že takrat, ko pes občuti krajša obdobja blage bolečine in se brez pravočasne diagnoze stopnjujejo.

Ker lahko tovrstna bolečina povzroči napadalnost ali še poslabša že obstoječe težave z agresivnostjo, raziskovalci pozivajo lastnike psov, ki so nagnjeni k tem zdravstvenim težavam, naj bodo še bolj pozorni na prve znake displazije kolkov.

Poleg dednosti je razvoj displazije v veliki meri odvisen tudi od okolja, v katerem odraščanju pasji mladiči – več o tem v članku „Primerno gibanje zmanjša tveganje za displazijo kolkov“!