Osnove skrbništva sive papige
Sive papige so tudi pri nas priljubljene živali, ki pa spadajo med nekoliko bolj zahtevne ptice, saj od lastnika zahtevajo veliko pozornosti.
Sive papige (Psittacus erithacus) so še posebej priljubljene zardi svoje dolge življenjske dobe (v ujetništvu povprečno živijo okoli 50 let), zmožnosti govorjenja in oponašanja različnih zvokov ter zaradi svoje družabnosti.
V svojem naravnem okolju, vlažnih nižinskih gozdovih zahodne in osrednje Afrike, se čez dan dan družijo v parih ali manjših skupinah, zvečer pa se zberejo v velike skupine, ki štejejo tudi po nekaj sto osebkov in se oglašajo z glasnim vreščanjem.
Foto: Ernst Vikne, Wikimedia Commons
Njihovo število v naravi upada zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora, pa tudi zaradi odvzema ptic iz narave, zato mednarodno trgovino z njimi nadzoruje Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami CITES.
Zaradi tega mora biti vsaka ptica označena s trajno in prepoznavno oznako, kot je obroček ali mikročip, v 30 dneh po nakupu pa morate o pridobitvi sive papige pisno obvestiti Agencijo RS za okolje. Če želite z njo potovati zunaj EU, morate zanjo pridobiti potrdilo CITES o osebnem lastništvu živali, meje pa lahko prečkate samo na mednarodnih mejnih prehodih, ki so določeni za prehod živih živali.
Pravilna oskrba sivih papig
Siva papiga v ujetništvu od svojega lastnika zahteva veliko pozornosti in primerne oskrbe, hkrati pa se morajo vsi, ki si želijo uživati v njihovi družbi, dobro seznaniti s potrebami teh prekrasnih ptic:
- Kletka naj ne bo okrogla,njena prostornina pa mora biti večja od 1 m3. Postaviti jo moramo v višino vsaj 80 cm in jo opremiti z najmanj dvema prečkama, različnimi igrali in plezali ter bazenom s vežo vodo. Prostor, kamor boste namestili kletko, mora imeti naravno osvetlitev, temperatura v njem pa mora biti vsaj 10° C.
- Prehrana naj bo čimbolj raznovrstna in raznolika tudi po barvi in obliki. Mešanico žitaric, kot so pšenica, oves in proso dopolnite s svežim sezonskim sadjem in z zelenjavo, občasno pa jih pocrkljajte tudi z orehi, mandlji, semeni sončnic in z arašidi. Pri tem poskrbite, da papiga iz ponujenega obroka ne bo izbirala le najljubšo hrano – navadno so to ravno oreščki, ki pa lahko v prekomerni količini škodujejo njenemu zdravju.
- Sive papige ne smemo hraniti z avokadom, hruškami, čokolado in s slanimi jedmi.
- Sive papige v hrani potrebujejo z vitaminom A in kalcijem bogata živila, kot so brokoli in listi gorčice; hranimo jih lahko tudi s posebnimi briketi, ki so izdelani prav za to vrsto papige. Seveda pa ne smemo pozabiti, da mora naš pernati prijatelj vedno imeti na razpolago tudi svežo vodo.
- Tako kot za ostale ptice so tudi za sive papige nevarni hlapi, ki nastajajo pri pregrevanju poškodovanih teflonskih posod (več o tem v članku Zaščitite ptico pred nevarnimi hlapi), pa tudi tisti, ki nastajajo pri peki kostanja. Poleg tega so zanje nevarni še cigaretni dim, nekatere sobne rastline, pesticidi in razni predmeti, v katerih se nahajata svinec ali cink.
Kdaj k veterinarju?
Obisk veterinarja je ne glede na zdravstveno stanje živali priporočljiv najkasneje mesec dni po nakupu, da se opravi splošni pregled, svetuje o prehrani, določi spol papig e in da se opravijo laboratorijske preiskave, pomembne za papige.
Veliko sivih papig si zaradi stresa puli perje. Foto: Pinprick, Flickr CC
Vsekakor pa je nujen, kadar pri papigi opazimo spremenjeno vedenje ali katerega od bolezenskih znakov:
- manjša aktivnost, neješčnost, našopirjenost
- izcedek iz nosnic, kihanje, težko dihanje
- iztrebki neprimerne strukture in barve ali s primesjo krbi ter neprebavljenih semen
- predolg, zadebeljen ali kako drugače spremenjen kljun
- spremembe v kakovosti in barve peres
- kljuvanje in puljenje lastnih peres
- polomljena letalna peresa
- debelost
- različne poškodbe in rane
- znaki zastrupitve
- nerodnost, padanje s prečke
- nesorazmernost posameznih delov skeleta ali telesa
Vir: ARSO: Napotki za oskrbo prostoživečih živali v ujetništvu: Siva papiga