Pretekli teden so cariniki na Šrilanki zasegli rekordnih 1.5 ton slonovih oklov, zaradi česar strokovnjake skrbi, da je nelegalna trgovina s slonovino našla nove tihotapske poti.

V pristanišču Colombo so zasegli več kot 350 oklov, ki so jih skušali iz Kenije preko Šrilanke pretihotapiti v Združene arabske emirate pod pretvezo, da gre za odpadno plastiko. Okle so tihotapci, ki jih oblasti še niso ovadile, skrili med lesene hlode v kontejnerske zabojnike.

Foto: AP

“Nelegalne pošiljke svojo pot navadno začnejo v pristaniščih vzhodne Afrike in skozi jugovzhodno Azijo potujejo na cilj, najpogosteje na Kitajsko. Velikost zasežene pošiljke in dejstvo, da so jo odkrili na Šrilanki, je vsekakor zaskrbljujoča, saj gre očitno za novo tihotapsko pot.” je zaseg slonovine komentiral Jason Bell, direktor programa za zaščito slonov v mednarodni organizaciji IFAW.

Bell sicer pozdravlja uspeh šrilanških oblasti, a hkrati opozarja, da se bo nelegalna trgovina s slonovino nadaljevala, če zasegov ne bodo spremljale tudi aretacije, obsodbe in visoke kazni: “Za zdaj trgovina s slonovino za mednarodne zločinske organizacije ostaja aktivnost z nizkim tveganjem in velikim dobičkom. Vsak košček slonovine izvira iz mrtvega slona, in dokler organi pregona ne bodo imeli dovolj visoko usposobljenega kadra, ki bi lahko lahko vrnil udarec nelegalni trgovini s slonovino, se bo grozljiv pokol slonov nadaljeval.“

Foto: AP

IFAW se je zato lani povezal z Interpolom v projektu WISDOM, v okviru katerega skupaj načrtujejo operacije v 18 afriških državah. Čeprav upajo, da se bodo te zaključile z aretacijami in obsodbami, pa se zavedajo, da bodo pokole lahko resnično ustavili le, ko bo izginilo povpraševanje po njihovih oklih.

V članku „Največja grožnja slonom je še vedno človek“ preberite, kakšne so posledice nelegalne trgovine s slonovino in kaj lahko za zaščito slonov naredi vsak od nas!