V morskih globinah ob obali Nove Zelandije, so znanstveniki odkrili nenavadnega supervelikana - ogromnega predstavnika reda postranice, ki v dolžino meri do 34 centimetrov!

Rakci iz reda postranice so pogosti prebivalci globokomorskih jarkov. Navadno so veliki od 2 do 3 centimetre, v morskem jarku Kermadec pa so na globini sedmih kilometrov odkrili velikanske predstavnike postranic. Verjetno gre za novo vrsto, kateri predstavniki so več kot desetkrat večji od povprečnih postranic.

Največja ujeta super-velikanska postranica. Foto: Oceanlab, University of Aberdeen UK

Nepričakovano odkritje

Raziskovalci iz Nacionalnega inštituta za raziskave voda in ozračja (NIWA) iz Nove Zelandije in Univerze v Aberdeenu so nenavadne živali odkrili po tem, ko so se ujele v past, ki so jo opremili s kamero in jo potopili na globino 7000 metrov.

Biologi so se na ekspedicijo odpravili zato, da bi ulovili primerke globokomorskih rib iz družine Liparidae, kar jim je sicer uspelo; ob tem pa so na palubo nepričakovano povlekli tudi “megarakce”.  V past se je ujelo sedem velikih postranic, kamera pa je posnela še devet teh supervelikanov.

Največji primerek, ki so ga ujeli, je meril 28 centimetrov v dolžino, največja postranica na posnetku pa je merila kar 34 centimetrov. S tem so dosegli dvojni rekord – največjo ujeto postranico, pa tudi največjo globino, na kateri so bile odkrite.

Biolog Alan Jamieson z eno od ujetih postranic. Foto: Oceanlab, University of Aberdeen, UK

“Ko sem jih prvič videl, sem pomislil: 'Kaj za vraga je to?' Tale postranica je veliko večja, kot sem si kdaj predstavljal, da je možno,” se prvega srečanja z ogromnimi rakci spominja biolog Alan Jameieson. “To je nekako tako, kot če bi odkrili trideset centimetrov velikega ščurka!”

Običajno velike postranice so biologi pogosto odkrili na dnu oceanskih jarkov in morskih dolin, ki lahko dosežejo globino 11 kilometrov. Kljub temu, da je na teh območjih pritisk tisočkrat večji kot na gladini morja, ti mali, a ekstremno aktivni členonožci v takšnih pogojih odlično uspevajo.

Raziskovalci takšnega odkritja niso pričakovali. Foto: Oceanlab, University of Aberdeen, UK

Supervelikani živijo v vodah ob Havajih, Antarktiki in Novi Zelandiji

Izraz “supervelikani” so zanje prvič uporabili v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko so ob obali Havajev našli velike primerke postranic. Po tem so 10 centimetrske rakce odkrili tudi na Antarktiki, vendar so zdaj ti v primerjavi z novo odkritimi postranicami postali pravi pritlikavci.

“Da tako velike in opazne vrste živali tako dolgo nismo odkrili, samo kaže na to, kako malo vemo o življenju v najglobljem in edinstvenem naravnem okolju Nove Zelandije,” je odkritje komentiral dr. Ashley Rowden iz inštituta NIWA.

Navudšeni biologi Toyo Fujii, Alan Jamieson in Ashley Rowden. Foto: Ocenlab, University of Aberdeen.

„Najbolj presenetljivo je, da smo ta globokomorski jarek obiskali že dvakrat, vendar pri tem nismo naleteli na te živali. Opremo smo na isto mesto poslali še nekaj dni po odkritju, a nismo ne fotografirali ne ujeli niti enega 'supervelikana' – očitno so bile tam samo en dan, in nato izginile,” še prav dr. Rowden.

Znanstvenike zdaj čaka laboratorijsko delo, pri katerem bodo ugotavljali, ali gre pri 'megarakcih' res za novo vrsto. Hkrati bodo skušali razložiti tudi, zakaj se je izmed stotim vrst globokomorskih postranic ravno ta razvila v supervelikane.