V divjini trenutno živi manj kot 40 amurskih leopardov, zato strokovnjaki pripravljajo načrt, s katerim bi njihovo populacijo okrepili z živalmi iz živalskih vrtov.

V naravnem okolju na ruskem daljnem vzhodu živi le še med 25 in 35 amurskih leopardov. Njihovo število zaradi krivolova leopardov in njihovega plena, kakor tudi uničevanja njihovega naravnega okolja, vztrajno upada.

Takšni prizori so vse bolj redki. Foto: WWF Russia

Strokovnjaki upajo, da bodo z novim vzrejnim načrtom uspeli obrniti trend in preprečiti izumrtje ene najbolj ogroženih živalskih vrst. V okviru posebnega vzrejnega programa, ki predvideva izpustitev leopardov, skotenih v ujetništvu, nazaj v naravo, bi lahko kmalu začeli s premeščanjem živali iz britanskih živalskih vrtov nazaj v Rusijo, s čimer jih želijo rešiti pred izumrtjem.

Za projekt do sedaj ni bilo dovolj denarja

Ideja sicer ni nova, vendar so imeli do sedaj težave s financiranjem mednarodnega programa. Pred kratkim je ruska vlada podprla nov načrt, ki je nastal v Moskvi, s katerim bi vrsto ponovno vpeljali v naravao in bi tekel vzporedno s projekti za zaščito obstoječe populacije.

Mednarodni vzrejni programi živalskih vrtov skrbijo za genetsko raznolikost vrste. Foto: Saint Louis Zoo

Pri novem načrtu sodelujejo strokovnjaki iz več organizacij, med drugim z britanske organizacije Wildlife Vets International. V okviru načrta so na obrobju območja, kjer nameravajo v tigre naseliti, vzpostavili vzrejni center.

Vzrejni center bi lahko zaživel v nekaj mesecih

Leoparde bodo v centru parili, mladiče pa bodo med vzrejo priučili lova, saj jih bodo hranili z živim plenom. Pri 12 do 18 mesecih, kar je navadno doba pri kateri mladiči zapustijo svoje mame, pa jih bodo izpustili v divjino.

Foto: Saint Louis Zoo

Dr. John Lewis, direktor organizacije Wildlife Vets International in svetovalec evropskega projetka vzreje amurskih leopardov v ujetništvu, pravi, da bi center lahko prve leoparde sprejel že v nekaj mesecih: ”Britanski živalski vrtovi bi lahko prispevali leoparde takoj, ko bodo v evropskem vzrejnem programu prepričani, da je ruski center primeren in je kos projektu.”

Dr. Lewis dodaja, da center potrebuje še nekatere izboljšave, na primer na področju varnosti; pripravil pa je tudi oceno zdravstvene ogroženosti, da bi ugotovili kateri pogoji v centru bi lahko predstavljali resne težave za leoparde ter skupek pregledov, s katerimi bodo zagotovili zdravo in genetsko raznoliko populacijo.

Foto: WWF Russia

V vzrejnem programu naj bi sodelovalo več amurskih leopardov, ki jih bodo v vzreji menjali in s tem zagotovili genetsko raznolikost izpuščenih živali. Na začetku načrtujejo tudi strogo ločevanje izpuščenih mladičev od obstoječe divje populacije, da med njimi ne bi prišlo do spopadov ali prenosa bolezni.

Projekt bi lahko pomagal drugim velikim mačkam

Gre za dolgoročen načrt, pri katerem bo le čas pokazal ali je uspešen ali ne, dr. Lewis pa je prepričan, da bi program lahko pomagal tudi pri ohranjanju drugih ogroženih vrst velikih mačk: ”V podobni situaciji se lahko v prihodnje znajdejo tudi nekatere druge velike mačke. Njihove populacije se lahko zmanjšajo do te mere, da lahko v hipu izumrejo.”

Foto: WWF Russia

”Veliko stvari, ki se jih bomo naučili pri tem projektu, bomo lahko v prihodnosti uporabili pri ohranjanju drugih velikih mačk. Več kot vemo o celotnem postopku, o zdravstveni ogroženosti in o postopku izpustitve, bolj bomo lahko pomagali ostalim,” še dodaja dr. Lewis.