Tokratno kolumno je za naše bralce napisal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Preberite njegova razmišljanja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti!

Ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti predstavlja eno izmed prednostnih nalog v mojem mandatu. Trendi izginjanja biotske raznovrstnosti in posledično ekosistemskih storitev so še vedno zaskrbljujoči, kar postaja velik problem. Od tega je odvisna naša hrana, pitna voda, čist zrak in stabilne podnebne razmere. Gre za naravni kapital, ki ga prehitro izrabljamo; in vsi vemo, kaj se zgodi, če vzamemo več, kot smo zmožni vrniti. Pomembno je, da se pri naslavljanju tega problema zavedamo resnosti stanja in ne ponovimo napak, ki smo jih storili v preteklosti.

Pred kratnim je Evropska komisija sprejela novo strategijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti do leta 2020. Strategija vključuje šest ciljev, ki naslavljajo glavne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in bodo zmanjšali pritiske na naravo in ekosistemske storitve v EU z utrditvijo biotske raznovrstnosti v ključnih sektorskih politikah. Pomemben del politike in ciljev je povezan tudi z globalnimi vidiki izgube biotske raznovrstnosti, z obveznostmi, ki jih je EU, skupaj s svojimi globalnimi partnerji, sprejela lani v Nagoji na Japonskem.

Vsi smo del biotske raznovrstnosti. Slovenija ima srečo in je bogato obdarjena z biotsko raznovrstnostjo, upoštevajoč velikost naše države, relativno najbolj med članicami Unije. Zato ne preseneča, da ima med vsemi članicami tudi največji delež zaščitenih območij Nature 2000, dobrih 35%. To je dar narave, ki prinaša veliko odgovornost. To je naša dota za prihodnje generacije, dota, ki jo moramo skrbno negovati.

Dokazati moramo, da smo nalogi kos!

Janez Potočnik je evropski komisar, pristojen za okolje. V njegovo pristojnost sodijo vprašanja, kot so onesnaževanje, kakovost zraka in vode, odpadki, in tudi tako kompleksne zadeve, kot na primer biotska raznovrstnost ali prehod na ekološko evropsko gospodarstvo.