Ta teden smo v Sloveniji končno dočakali prvo dosojeno zaporno kazen zaradi mučenja živali. Kljub temu, da je začetek skromen, saj so obtoženemu dosodili le mesec dni zapora, gre za korak naprej - obtoženi mučenja živali jo namreč pri nas prepogosto odnesejo s precej blagimi kaznimi.

Prvi odmeven primer mučenja živali, ki je v javnosti sprožil val ogorčenja, se je zgodil leta 2000, ko so zaradi krutega poboja mačk obtožili tri dijake kranjske gimnazije. Sojenje proti trojici, ki je na različne načine mučila in pobila 42 mačk, vse svoje podvige pa beležila v dnevniku, se je pričelo šele dve leti kasneje. Na prvi stopnji je sodnica obtožene oprostila, leta 2003 pa so jih po pritožbi tožilke vendarle obsodili na višjem sodišču v Ljubljani. Kazen: dva meseca družbeno koristnega dela.

Tudi Anton Simonšek, ki je pred dvema letoma sosedovega psa vlekel privezanega na svoj avto, dokler ta ni v mukah poginil, jo je na sojenju junija letos odnesel z nizko kaznijo. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu, kljub temu, da je tožilec zanj zahteval štiri mesece zapora, prisodilo pogojno kazen pet mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil kaznivega dejanja.

Štelju Jurinčiču, katerega pes je poginil v neznosnih mukah, so dosodili le mesec dni zaporne kazni. Bo prva, skromna obsodba sčasoma privedla tudi do drugih? Foto: Stock.Xchng

Dobra dva meseca kasneje so sodni mlini vendarle uspeli primleti prvo zaporno kazen za mučenje živali pri nas. V Kopru so tako na mesec dni zapora obsodili Štelja Jurinčiča, katerega psa so pred letom dni umirajočega na prekratki verigi našli člani Obalnega društva proti mučenju živali. Njihovi posnetki podhranjenega in dehidriranega psa, ki so ga bolhe žrle pri živem telesu, so bili očitno končno dovolj močan dokaz, da se je sodišče odločilo za zgodovinsko sodbo in nevestnega lastnika poslalo v zapor.

Če bo do tega tudi dejansko prišlo, je seveda še odprto vprašanje, saj se lahko, preden obsodba postane pravnomočna, Juriničič nanjo pritoži. To je po poročanju medijev storil tudi zagovornik Simonška, ki je prepričan, da bi morali njegovi stranki soditi zgolj za prekršek in ne kaznivo dejanje.

Bo obsojeni tudi pristal v zaporu? Foto: Vinicius Sgarbe

In ravno v tem se najboljše pokaže odnos mučiteljev do svojih žrtev in ostalih živali – svojih dejanj niti ne obžalujejo niti zanje niso pripravljeni prevzeti odgovornosti, kaj šele kazni, ki jim jo je naložila družba - pa naj gre za sadistično, v naprej premišljeno načrtno ravnanje ali pa mučenje živali iz malomarnosti.

Tako Juriničič ni pokazal obžalovanja za svoja dejanja, še več, krute posnetke Obalnega društva je pospremil s komentarji o kvaliteti posnetega video materiala. Prepričan je, da se mu dogaja krivica in da bi pravzaprav morali soditi tistim, ki so "zakuhali to izmišljeno zgodbo".

Simonšek je bil pred izrekom kazni prepričan, da je svojo kazen s tem, ko so ga obsodili mediji in javnost, že odslužil.

Eden od obsojenih mučiteljev mačk, Gašper Sajovic, pa je pred petimi leti od države in kranjske gimnazije celo zahteval 5 milijonov tolarjev odškodnine za stroške in duševne muke po odkritju zločina, ki mu je, po njegovih besedah, sledil medijski in družbeni linč.

Dosojene kazni, pa tudi če so minimalne, se mučiteljem navadno zdijo krivične. Foto: .v1ctor., Flickr CC

In očitno je zgolj odziv javnosti tisto, kar mučitelje živali vsaj malo gane - dosojene kazni, pa naj bodo še tako minimalne, se jim večinoma zdijo neupravičene, saj svojih dejanj ne dojemajo kot napačnih.

Če sodišča in slovenska zakonodaja, ki v takih primerih predvideva največ eno leto zapora, mučenje živali še ne obravnava kot hudega zločina, je torej na slovenski javnosti, da jasno pokaže, da ima do takih ravnanj ničelno toleranco.

To seveda ne pomeni, da moramo vzeti zakon v svoje roke, pač pa, da lahko s tem, ko javno obsodimo taka dejanja, zakonodajalcem, sodiščem in organom pregona pošljemo jasno sporočilo, da so takšna dejanja v naši družbi nesprejemljiva.

Šele takrat lahko pričakujemo, da se bo policija takoj odzvala tudi na prijave ogrožanja življenja živali, da bodo tožilci za takšne primere zahtevali najvišje zagrožene kazni in da bodo sodniki te tudi dosodili.