Naravno vedenje mačkam narekuje označevanje njihovega teritorija z urinom, ki pa lahko, ko mačka biva v stanovanju, njenim lastnikom povzroči marsikateri siv las.

Teritorialno markiranje ali označevanje z urinom je poleg praskanja in agresivnosti najpogostejša težava z hišnimi mačkami. To lahko počnejo tako samci kot samice, takšno vedenje pa se lahko pojavi tudi pri steriliziranih ali kastriranih mačkah.

Med običajnim uriniranjem se mačke navadno počepnejo, medtem ko je za označevanje značilno uriniranje po vertikalnih površinah:

Poiščite vzrok težav

Da bi se lahko s to težavo uspešno spopadli, boste morali najprej ugotoviti vzrok za pojav označevanja. Preden se lotite odpravljanja tega vedenja, se zato prepričajte, ali vaša mačka nima kakšne zdravstvene težave, ki lahko prav tako privedejo do uriniranja zunaj mačjega stranišča.

Ker so mačke izredno teritorialne živali, do intenzivnega označevanja njihovega okolja najpogosteje pride, ko se na svojem ozemlju počutijo negotove.

Teritorialno vedenje lahko sproži že to, da vaš maček skozi okno opazi tekmeca. Foto: Jim Crossley, Flickr CC

Nagonsko vedenje lahko hitro sproži že nova mačka v soseski, ki jo vaš maček dojema kot grožnjo njegovemu ozemlju, teritorialno označevanje pa je pogosto tudi pri selitvi v novo stanovanje, v katerem je pred tem bival drug maček – v tem primeru bo vaš maček najverjetneje označil vsa tista mesta, kjer bo zasledil vonj prejšnjega stanovalca – in po prihodu novega družinskega člana (tako dvonožnega kot tudi štirinožnega) v njegovo življenje.

Z vztrajnostjo lahko tudi markiranje odpravite

Kljub temu, da je takšno vedenje pogosto težko odpraviti, pa lahko z vztrajnostjo pri marsikaterem mačku dosežemo želene spremembe:

• Včasih lahko težave reši že kastracija ali sterilizacija mačk, vendar pa morate pri tem upoštevati, da posega nista čudežno zdravilo, saj označevanje teritorija ni nujno povezano s spolnimi hormoni. Vsekakor pa je verjetnost, da bo do označevanja sploh prišlo, veliko manjša pri tistih živalih, ki so bile kastrirane oziroma sterilizirane, še preden so se spolno razvile.

• Če težave z markiranjem povzroča vonj po prejšnjih mačjih stanovalcih, je izredno pomembno, da vsa mesta, ki jih maček označuje z urinom, dobro počistite. Pri tem je najboljše uporabiti posebna encimska čistila, ki so namenjena prav razgradnji vonja po urinu in jih lahko kupite v večini specializiranih trgovinah za male živali. Klasična čistila, ki vonj samo prekrijejo, žal ne bodo zadostovala, tista, ki vsebujejo amoniak, pa lahko situacijo še poslabšajo.

• Mačke navadno ne označujejo mest, ki so zaznamovale s “prijaznimi feromoni” - gre za vonj, s katerim označijo lokacije, kjer se počutijo dobro in varno, tako da se ob njih podrgnejo z obrazom in telesom. V trgovinah za male živali lahko kupite elektronske razpršilce, ki vsebujejo pomirjajoče sintetične feromone; prav tako učinkovit, precej cenejši, a nekoliko dolgotrajnejši postopek pa je, da med božanjem mačke njen glavo in telo brišete z vlažno krpo. Nanjo se bo tako prenesel vonj po vaši mački, ki ga nato lahko z brisanjem prenesete na mesta, ki jih mačka najpogosteje označuje. Pred tem iz njih seveda odstranite vonj po mačjem urinu.

Označevanje lahko sproži tudi prihod nove mačke v stanovanje. Foto: Rachel Wiygul, Stock.Xchng

Kaznovanje po markiranju ni učinkovito

Kaznovanje mačka po dejanju ni učinkovito, saj verjetno ne bo razumel, zakaj ga kaznujete – to je zanj naravno vedenje, zato lahko kaznovanje po njem še poveča stres in težave. Strokovnjaki za vedenje mačk zato priporočajo, da mačka zmotite med vohljanjem po mestu, ki ga je pred tem že označil ali med tem, ko se pripravlja, da ga bo ponovno markiral.

Pri tem je najboljše uporabiti razpršilnik za vodo – ko opazite, da maček vohlja na mestu, kjer označuje, se postavite za njega tako, da vas ne bo opazil in ga pošpricajte s curkom vode.

Razpršilec za vodo lahko postane glavno orodje v boju proti označevanju. Foto: Barb Crawford, Flickr CC

Željo po markiranju na na tem mestu bo tako maček povezal z negativno izkušnjo in se mu izogibal, če vas pri tem ne bo opazil, pa negativne izkušnje ne bo povezal z vami. Pri tistih mačkah, ki se ne ustrašilo vode, lahko v razpršilec dodate čajno žličko limoninega soka ali kisa, saj ta vonja mačkam nista všeč.

Vir: Chirs C. Pinney - The Complete Home Veterinary Guide

Vsekakor naj vedenjske težave vaših živali ne postanejo izgovor za to, da se od njih poslovite. Raje se dobro poučite o naravnem vedenju vaših žverc – tako jih boste še lažje razumeli in se spopadali s težavami.