Pasje mahanje z repom najpogosteje ljudje razumemo kot znamenje veselja, vendar pa lahko z njim psi sporočajo tudi, da jih je strah, da so negotovi in celo, da bodo v primeru, da se jim približamo, napadli.

Mahanje z repom psi uporabljajo za komunikacijo z drugimi živalmi, kot ostala komunikacijska orodja pa ima tudi repkanje svoje “besedišče” in “slovnico”, ki se ju moramo naučiti, da lahko razumemo, kaj nam pes z njim sporoča.

Kako dobro razumete repkovščino? Foto: Georgia Popplewell, Flickr CC

Do sedaj so znanstveniki preučevali predvsem, kakšne informacije nam daje vzorec premikanja repa in njegova pozicija, nova raziskava pa se je osredotočila na tretjo pomembno dimenzijo gibov, ki nam še boljše pomagajo razumeti jezik pasjega repa.

Tudi pasji repi imajo “narečja”

Pozicija repa nakazuje čustveno stanje psa. V grobem velja, da je pes, če njegov rep prosto pade ob telesu, sproščen; če je rep postavljen vodoravno s telesom, je pozoren; če pa se postavi še višje, pes postaja vse bolj preteč.

Povsem navpično postavljen rep je jasen znak dominantnosti, s katero pes okolici sporoča “Tukaj sem jaz glavni,” ali celo opozarja: “Umakni se, ali pa boš utrpel posledice.” Ko se rep spušča, je to znak, da pes postaja podredljiv, je zaskrbljen ali pa se počuti slabo. Ekstremen izraz podrejenosti je rep, ki ga pes spodvije pod telo, kar je znak strahu – z njim sporoča: “Prosim, ne rani me.”

Repi terierjev imajo svoje narečje. Foto: notspavin, Flickr CC

Tako kot pri človeškem govoru se tudi pri jeziku pasjih repov pojavljajo različna “narečja”.  Pri različnih pasmah je rep pri nevtralni poziciji na različnih višinah – pri beaglih in mnogih terierjih so tako repi sproščenih psov skoraj navpični, medtem ko so pri hrtih običajno skoraj spodviti pod telo.  Pri interpretaciji telesne govorice moramo zato upoštevati naravno držo repa posameznega psa.

Hitrost in razpon mahanja nosita dodaten pomen

Eden najbolj pomembnih vidikov pri komunikaciji z repom je njegovo premikanje. Ker so pasje oči veliko bolj občutljive za zaznavanje gibov kot za podrobnosti in barve, je premikajoči se rep ostalim psom zelo viden. Evolucija je poskrbela, da so repi še bolj vidni s tem, da imajo nekateri psi svetlejšo ali temnejšo konico repa, so bolj košati ali imajo na spodnji strani svetlejšo obarvano dlako.

Kako hiter je rep vaše žverce? Foto: Elizabeth Paxton

Hitrost mahanja z repom kaže na to, kako razburjen je pes, medtem ko širina vsakega zamaha razkriva, ali je pri tem čustveno stanje psa pozitivno ali negativno.

• Rahlo mahanje z repom z majhnim razponom navdno psi uporabljajo med pozdravljanjem, z njim umirjeno sporočajo: “Tukaj sem.”

• Širše mahanje z repom je prijateljsko: “Ne izzivam te in ti ne grozim.” Pomeni lahko tudi: “Sem zadovoljen.” Takšno mahanje je najbližje konceptu mahanja z repom iz veselja, še posebej če se pri tem premikajo tudi pasji kolki.

• Počasno mahanje s privzdignjenim repom je manj družaben znak od ostalih. Če pri tem rep ni v posebej dominantni (visoki) ali podredljivi (nizki) legi, je to lahko tudi znak negotovosti.

• Majhni, hitri gibi, ki spominjajo na trzljaje kažejo na to, da bo pes nekaj naredil – navadno pobegnil ali se spopadel. Če je pri tem rep postavljen visoko, so takšni trzljaji najpogosteje znak grožnje.

Tretja dimenzija

K tem dobro poznanim in dolgo preučevanim gibom pasjega repa so pred kratkim italijanski znanstveniki dodali še nov vidik mahanja z repom: če ima pes do nečesa pozitivna občutja bo z repom mahal bolj proti desni strani telesa, medtem ko ob negativnih občutkih mahajo bolj proti levi strani svojega telesa.

Foto: biblicone, Flickr CC

Kljub temu, da so izsledki raziskave presenetili tudi marsikaterega strokovnjaka, pa njeni rezultati niti niso nepričakovani.

Pri preučevanju večih vrst živali pa tudi ljudi so znanstveniki odkrili, da leva polovica možganov nadzira vedenja pristopanja in umirjenosti, ki jih pri ljudeh označujemo z pozitivnimi čustvi, kot je ljubezen, občutek pripadnosti, varnosti in umirjenosti; medtem ko je desna polovica možganov povezana z vedenji umika in porabo energije, kar pri ljudeh vključuje tudi občutje strahu in potrtosti.

Ker leva stran možganov nadzoruje desno stran telesa, desna stran možganov pa levo stran telesa, se aktivnost v eni polovici možganov kaže kot gibanje nasprotne strani telesa.

Tako na primer kokoši pogosteje iščejo hrano z levim očesom, medtem ko z desnim očesom pogosteje opazujejo okolico za plenilci.

Tudi pri obrazni mimiki ljudi velja, da z mišicami na desni srani obraza bolj očitno izražamo veselje, medtem ko s tistimi na levi strani obraza bolj očitno izražamo nezadovoljstvo in žalost.

K vsemu temu lahko torej dodamo še pasje mahanje z repom – ob pozitivnih občutjih bo njegov rep vleklo bolj na desno stran, ob negativnih pa na levo.

Povzeto po: S. Coren - „What a Dog’s Tail Wags Really Mean: Some New Scientific Data“

Pridružite se kampanji veselega repkanja na naši Facebook strani in poskrbite za to, da se rep pomočnice urednice ne bo ustavil – seveda bo za vas porepkala na desno!