Morje ob obalah Nove Zelandije je bilo nekoč priljubljeno mesto za kotitev južnomorskih kitov, ki pa so konec 19. stoletja zaradi prekomernega lova izginili iz teh voda. A kot kaže, so njihovi potomci po več kot stotih letih zopet odkrili dom svojih prednikov.

V naravno dobro zavarovane novozelandske zalive je pred razcvetom kitolova vsako zimo pripotovalo skoraj 30.000 južnomorskih kitov, ki so tam lahko brez skrbi kotili in vzgajali svoje mladiče. Vse to se je spremenilo v 19. stoletju, ko so kitolovci ugotovili, da ta vrsta kitov predstavlja lahek plen.

Svoje angleško ime „right whale“ so dobili zato, ker so bili „pravi kiti“ za lovljenje - ker so se zadrževali ob obalah, so jih lahko lovili kar iz manjših čolnov, njihova trupla pa so zaradi velikih zalog podkožne maščobe plavala na vodi. Lov na kite je bil tako intenziven, da so jih na območju Nove Zelandije iztrebili.

„Lokalne populacije so bile ranljive tudi zato, ker se informacije o migracijskih poteh in primernih mestih za kotenje mladičev pri južnomorskih kitih kot kulturni spomin prenašajo z mame na mladiče,“ je pojasnila raziskovala Emma Carrol. Za to vrsto kitov je namreč značilen močan matriarhat – s smrtjo zadnjih kitov na območju okoli Nove Zelandije pa je izginila tudi informacija o primernih mestih za kotitev.

Dolga pot domov

Čeprav se zadnjih sto let obalam Nove Zelandije niso približali, se je majhna populacija južnomorskih kitov obdržala v bližini Campbellovih otokov in v vodah Antarktike. Šele leta 2005 je manjša skupina samic znova odkrila starodavne kraje kotitev, danes pa se je njihovo število povzpelo na nekaj deset kitov.

Znanstveniki so prepričani, da bodo prvim prišlekom sledili tudi drugi. „Južnomorski kiti so izredno elegantni, užitek jih je opazovati,“ je pojasnil Scott Baker, ki je te kite pričel preučevati leta 1995. „Nekoč jih je bilo v teh vodah na tisoče, zdaj pa ponovno odkrivajo življenjski prostor svojih prednikov. Zanimivo bo spremljati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.“

Južnomorski ali kapski kiti spadajo v skupino zobatih kitov. Odrasli kiti lahko zrastejo do 18 metrov v dolžino in tehtajo do 100 ton, njihova življenjska doba pa je lahko tudi več kot 70 let. Zaradi prekomernega lova so se znašli na seznamu ogroženih vrst CITES, saj jih v oceanih južne poloble živi le še 12.000.
 

Vir: Oregon State University