Ta konec tedna bo po več krajih po Sloveniji in Evropi potekalo zimsko štetje vodnih ptic, s katerim ornitologi spremljajo njihove populacije in jih pomagajo varovati.

Januarsko štetje vodnih ptic ali na kratko IWC (International Waterbird Census) je organiziran in standardiziran popis vodnih ptic, ki sočasno poteka v večjem delu Evrope in drugod po svetu.

IWC v podobni obliki poteka od leta 1967, na globalni ravni pa ga organizira Wetlands International, medanarodna nevladna organizacija za varstvo in obnovo mokrišč. Danes štetje pokriva več kot 25.000 območij v več kot 100 dražavah na petih celinah. V večini držav nacionalni koordinatorji organizirajo mrežo popisovalcev, ki prispevajo podatke o vodnih pticah. Skupno vsako leto podatke sporoči več kot 15.000 sodelavcev, kar pomeni, da je IWC eden izmed najobsežnejših globalnih monitoringov, ki pretežno temeljijo na sodelovanju prostovoljcev amaterjev. V globalnem merilu je štetje razdeljeno na štiri ločene regionalne sheme, ki predstavljajo glavne selitvene poti vodnih ptic. Na območju afriško-evrazijske selitvene poti štetje vselej poteka v sredini januarja.

Najpomembnejši cilji IWC so

• izdelava ocen velikosti populacij vodnih ptic
• opazovanje sprememb v številčnosti in razširjenosti populacij
• vrednotenje pomena posameznih območij v mednarodni mreži mokrišč
• zagotavljanje podatkov za podporo varstvu in upravljanju mokrišč.

Črnogrli ponirek. Foto: Peter Buchner

Januarsko štetje vodnih ptic v Sloveniji koordinira DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Začetki IWC pri nas segajo v leto 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije. Od takrat naprej štetje pokriva vse večje reke, Obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi, razdeljenih na osem števnih območij. K temu sta pripomogla predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih prostovoljnih popisovalcev (150–300, v zadnjih letih bližje zgornjemu številu). V to vsako leto vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: plovci (race, gosi, labodi), slapniki, kormorani, čaplje, štorklje, plamenci, ponirki, tukalice, pobrežniki (vključno z galebi in čigrami) ter belorepec, vodomec in povodni kos. Letos bo januarsko štetje vodnih ptic v podobnem obsegu potekalo že 17. zapored.

Štetje poteka tako, da se popisovalci najkasneje v tednu pred štetjem z lokalnim koordinatorjem dogovorijo za štetje na točno določenih popisnih odsekih oziroma lokalitetah. Med štetjem izpolnejo posebne obrazce, ki jih pošljejo nacionalnemu koordinatorju. V zadnjih letih v štetju skupno pregledamo več kot 1400 km popisnih odsekov na rekah in obalnem morju ter več kot 200 drugih lokalitet, kot so stoječe vode in potoki.

Foto: Margus Saluste

V okviru IWC smo v Sloveniji v letih 1997–2012 skupno prešteli od 34.469 (leta 1997) do 66.268 (leta 2008) vodnih ptic. V zadnjih letih to število vselej presega 50.000 vodnih ptic. V vseh letih štetja smo doslej skupno zabeležili 92 vrst vodnih ptic, število vrst v posameznem štetju pa se navadno giblje okoli 60. 36 vrst je bilo zabeleženih v vseh štetjih od leta 1997, 15 pa samo enkrat v šestnajstih letih. V vseh štetjih je bilo vodnih ptic daleč največ na števnem območju Drave, kjer smo prešteli med 14.000 in 33.000 osebki, kar je bilo v večini let 40–50 % vseh vodnih ptic v Sloveniji. Edino drugo območje, kjer število vodnih ptic občasno preseže 10.000 osebkov, je Obala z obalnim morjem in sredozemskimi mokrišči.

Mlakarica je bila v vseh štetjih daleč najštevilnejša vrsta z 10.000–32.000 osebki, kar je približno 30–50 % vseh preštetih vodnih ptic. Po številu osebkov so ji navadno sledile liska (7–17 % vseh vodnih ptic), rečni galeb (5–14 % vseh vodnih ptic), kormoran (4–10 % vseh vodnih ptic) in rumenonogi galeb (2–11 % vseh vodnih ptic). Število 1000 preštetih osebkov so redno presegli še mali ponirek, siva čaplja, labod grbec, kreheljc, čopasta črnica in zvonec.

Foto: Mike Thorn

V tako dolgem obdobju spremljanja številčnosti vodnih ptic že lahko govorimo o populacijskih trendih nekaterih vrst. Tako se je v obdobju 1997–2012 število velikih belih čapelj, labodov grbcev in velikih žagarjev občutno povečalo. Povečanje pri prvih dveh omenjenih vrstah je v primerjavi z izhodiščnim letom za 10- oziroma 5-krat, medtem ko se je pri velikem žagarju januarska populacija v tem obdobju Sloveniji potrojila. Pri nas zabeleženi populacijski trendi teh vrst so del širših pozitivnih populacijskih trendov, saj se je njihova številčnost povečala v večjem delu Evrope.

Na drugi strani se je številnčnost žvižgavke in njivske gosi v primerjavi s stanjem v 90-ih letih precej zmanjšala. Tako se v zadnjih letih v januarju pri nas pojavlja le še polovica nekdanjega števila žvižgavk, pojavljaje gosi pa je postalo nepredvidljivo in redko preseže nekaj deset osebkov, čeprav smo jih v prvih letih štetja še preštevali v tisočih. V primeru njivske gosi je tudi znan vzrok za tako drastično zmanjšanje številčnosti – to je pogost lov z nedovoljenimi metodami na hrvaški strani najpomembnejše lokalitete zanje, Ormoškem jezeru na reki Dravi.

Foto: Hiyashi Haka, Flickr CC

Podatke zbrane v okviru IWC uporabljamo za različne znanstvene in naravovarstvene namene, kot so opredeljevanje Mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) in posebnih območij varstva (SPA) v okviru omrežja Natura 2000, izvajanje Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (AEWA), kot podporo pri preprečevanju strokovno neutemeljenega odvračanja (plašenja in pobijanja) zavarovanih vrst vodnih ptic (npr. kormoran).

Če želite sodelovati tudi vi, se javite koordinatorju akcije na e-mail luka.bozic@dopps.si.

Več o delovanju Društva za proučevanje ptic Slovenije preberite v članku „DOPPS: Odnos Slovencev do ptic je dvoličen „!