DOPPS: Odnos Slovencev do ptic je dvoličen
To nedeljo bo ob Evropskem dnevu opazovanja ptic tudi pri nas potekalo več dogodkov, posvečenih pticam selivkam. O tem, kakšen odnos imamo do njih, smo se pogovarjali z ornitologi Evo Vukelič, Tomažem Miheličem in Bio Rakar.
Foto: Bojana LipejKako bi ocenili odnos Slovencev do ptic? Je Slovenija pticam prijazna dežela?
Odnos je precej dvoličen. Ljudi zanimajo ptice, mnogi jih pozimi radi krmijo in občudujejo na svojih vrtovih in dvoriščih, čedalje več je tudi ljubiteljskih fotografov, ki jih fotografirajo tako v naravnih kot urbanih okoljih. Mnogi poskrbijo tudi za najdene ranjene ptice.
Po drugi strani pa se dogaja, da je skrb za ptice na zadnjem mestu, predvsem, ko gre na primer za varstvo njihovih življenjskih prostorov. Zlasti, ko se želi preprečiti gradnje npr. stavb ali cest, so reakcije ljudi zelo negativne. V takih situacijah mnoge ne zanima, da so lahko določena območja ključnega pomena za ohranjanje in varstvo določenih vrst ptic, bodisi ker na območju gnezdijo, živijo, se zadržujejo v obdobju selitev.
Lahko bi rekli, da je Slovenija pticam prijazna dežela, vendar imamo tudi iz tega vidika tako pozitivne kot negativne plati. Gozd pokriva kar 60 odstotkov slovenskega ozemlja, kar je zelo ugodno za mnoge ptice, predvsem tiste, ki v gozdovih gnezdijo. Zlasti v obdobju selitev pa so zelo pomembna mokrišča, kot varne selitvene postojanke, in veliko mokrišč smo žal že uničili. Lov, še en faktor, ki ga ne gre zanemariti, je pri nas, v primerjavi z drugimi državami, relativno omejen.
Splošno gledano je situacija v Sloveniji v primerjavo z zahodno-evropskimi državami boljša, v primerjavi z manj razvitimi državami pa je naše okolje precej bolj degradirano.
S kakšnimi ovirami se srečujete v DOPPS, ko skušate zaščititi njihove habitate? Je država pri tem v pomoč ali včasih zaščito ogroženih vrst celo ovira?
Zaščita habitatov je težka predvsem takrat, ko obstaja nek jasen interes po uporabi (pogosto gospodarski) tega habitata. Območja, ki so še pred kratkim izgledala, da so varna pred intenzivno rabo, so danes ta status lahko že popolnoma izgubila. Po našem mnenju državi manjkajo predvsem dobri, aplikativni strateški dokumenti, ki bi celostno zaobjeli neko tematiko.
Ravno sedaj na DOPPS izdelujemo karto občutljivih območij za ptice z vidika izrabe vetrne energije. Sigurno zelo pomemben dokument, ki ga potrebujejo investitorji že v zgodnih fazah sondiranja terena. Verjetno je namreč malo ljudi, ki bi želeli izpeljati investicije tam, kjer podatki že v naprej kažejo, da bo zaradi varovanja nekaterih najbolj ogroženih vrst, to težko izvedljivo.
V zadnjem času lahko dobi človek velikokrat občutek, da se vrednote varstva narave rapidno izgubljajo. Na veliko mesti je opaziti, kako se skuša najti pot, kako zaobiti ali celo ignorirati obstoječo naravovarstveno zakonodajo, namesto da bi iskali pot v smislu trajnostnega bivanja z naravo. Konec koncev naravo močno potrebuje tudi človek sam in tu bi zagotovo pričakovali aktivnejšo vlogo države, ki zadeve ne bi smela gledati z vidika posameznika ali skupin ljudi, ampak celostno z vidika vseh državljanov.
Eden od varovanih habitatov je tudi Ljubljansko barje. Foto: DOPPS
Kaj pticam pri nas povzroča največ težav? So katera območja še posebej ogrožena?
Nedvomno je največja težava pri nas uničevanje življenjskega prostora, kot že omenjeno so najbolj na udaru mokrišča. Težava pa je tudi uničevanje kulturne, kmetijske krajine: sadovnjaki, travniki, polja, ki so ravno tako zelo pomembna življenjska okolja za mnoge vrste ptic. Kot bolj ogrožena območja bi lahko izpostavili Ljubljansko barje in Goričko.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije že več let spremlja stanje populacij ptic. Ste pri tem opazili kakšne spremembe pri pticah selivkah oziroma pri dinamiki selitev? Ali število katerih od selivk močno upada?
Ptice selivke zagotovo spadajo med rizične skupine, saj selitev za ptice pomeni velik napor, obenem pa je njihovo preživetje poleg gnezdišč pri nas odvisno tudi od ohranjenosti habitatov in razmer na celotni selitveni poti. Če je ogrožena vrsta ptice še selivka povrh se število dejavnikov, ki lahko vplivajo na njeno številčnost, takoj poveča. V zadnjem času sta pri nas izumrli dve vrsti, ki sta bili obe selivki. To sta južna postovka in zlatovranka. Ocenjujemo, da je bil za obe glavni razlog sprememba v gnezditvenem okolju.
Dinamika selitev se lahko spreminja predvsem zaradi vremenskih razmer. Lani je bilo na primer prav neverjetno, kako pozno so se vrnili rjavi srakoperji. Večina se jih je v Slovenijo vrnila tri tedne kasneje, kar je izjemno pozno. Predvsem selivke na dolge proge se namreč veliko bolj kot na vremenske razmere pri selitvi ozirajo na dolžino dneva. To pomeni, da je so bile lanske razmere nekje na selitveni poti tako slabe, da jih ptice nikakor niso morale premagati. No, srakoperji so se vseeno vrnili v nekem normalnem številu.
Zlatovranka je pri nas že izumrla. Foto: Artur Mikołajewski
Zakaj je pomembno, da ohranjamo življenjski prostor ptic?
Ali si lahko predstavljate začetek pomladi brez lastovk in štorkelj!? Del narave, ekosistema se lahko brez ptic "podre", kot vsi ostali členi te zapletene mreže so ključnega pomena za ravnovesje. Če bi se ravnovesje v naravi podrlo, bi bil ogrožen tudi človek, ki je ravno tako del narave. Na primer: mnoge ptice se prehranjujejo z žuželkami - komarji, listnimi ušmi, različnimi ličinkami. Če ne bi bilo žužkojedih ptic, bi bilo veliko več žuželk, celo na tone več.
Ptice so na nek način tudi "orodje" za varovanje našega okolja, saj so lahko opazne, lepe, pri ljudeh priljubljene, in marsikdo bi rad poskrbel zanje. Dober primer je naravni rezervat Škocjanski zatok: z ohranitvijo in obnovo tega največjega polslanega mokrišča v Sloveniji smo ohranili pomembno življenjsko okolje, za ptice, dvoživke, kuščarje, male sesalce, mnoge žuželke, rastlinske vrste, poleg tega tako okolje deluje kot nekakšna "čistilna naprava". V tem primeru se je izkazalo, da kar je dobro za ptice, je dobro tudi za ljudi, saj je okolje neonesnaženo, zrak je kljub bližini urbanega okolja čist in svež, mnogi v zatoku najdejo oddih pred mestnim vrvežem, sprostitev v naravi... Varovanje ptic je hkrati tudi varovanje našega okolja.
Tudi ptice so pomembe za ohranjanje naravnega ravnovesja. Foto: Karrie Lannert
Ali lahko pri tem pomagajo tudi naši bralci?
Že samo s pozitivnim odnosom do narave lahko vsakdo veliko pripomore. Kdor ima okoli hiše travnik, vrt ali celo upravlja bolj ali manj velike kmetijske površine lahko s primernim, čim bolj sonaravnim vzdrževanjem in kmetovanjem prispeva k nastanku in ohranjanju raznolikega okolja, kjer lahko tako ptice kot druge živali najdejo zatočišče, hrano, prostor primeren za gnezdenje, itd. Dovolj je, če okolice ne urejamo pretirano in prepustimo, da tudi narava naredi svoje, uredi po svoje.
Seveda, pa pomagajo tudi splošne stvari kot so zmanjšano potrošništvo, izbira ekološko pridelane hrane, udeležba in pa konkretna podpora različnih akcij, ki jih v društvu organiziramo. Vsakdo se nam lahko pridruži in pomaga po svojih močeh.
