Najbolj slaven mačji eksistencialistični filozof Henri je razočaran nad človeškim izkoriščanjem njegovih filmskih stvaritev, zato se je odločil, da bo raje napisal knjigo, v kateri bo zbral svoje globoke misli.

Mu bo končno uspelo požeti sadove njegovega intelektualnega napora?

„Sanje so vedno enake.

Kartonasta škatla, ki večini mačk pomeni udobje, je moje brezno obupa. Ko splezam na vrh, se prevrne pod težo moje apatije. Nato v sanjah zadremam.

Maček z nemirnim spancem je res žalostna reč.

Hrepenel sem po tem, da bi iz glave spodil misli. No... ne, da bi imel tako prazno glavo.

Tako dolgo sem že vznejevoljen zaradi brezsramnega izkoriščanja tatinskega filmarja, ki brez sramu bogati na račun mojega eksistencialističnega obupa.

Izvzeli so me tudi iz pogajanj za pogodbo, pa čeprav sem oblekel svojo najboljšo poslovno obleko.

Končno sem se osvobodil podreditve, ko sem objavil knjigo mojih filozofskih idej. Prvič bodo moje besede in misli osvobojene njegovega vmešavanja. Nič več ne bo sprejemal nagrad za moj uspeh. Plešasti tepec nima niti smokinga.

Hm... Voham karton.

O, ne. Ne, ne, ne. To je šala.

Moral bi ostati v škatli.“

Oglejte si še druge Henrijeve eksistencialistične mojstrovine:

• Henrijev božič

• Henrijevi strahovi

• Henri o politiki

• Henri, tretjič

• Mačji eksistencializem