Gremo v šolo: Psi reševalci
Programov šolanja psov se vodniki s svojimi kosmatinci večinoma udeležijo zato, da bi bilo življenje z njimi še bolj prijetno, da bi utrdili odnos s svojim psom ter se še bolj aktivno ukvarjali z njim; veliko manj pa je tistih, ki se odločijo za šolanje, ki poleg vsega tega prinese še možnost pomagati ljudem.
„Dober reševalec s psom je človek, ki mu ni težko ob kateri koli uri s psom priskočiti na pomoč sočloveku. Njegov način življenja je tak, da skrbi za nenehno dobro svojo fizično in psihično kondicijo, prav tako pa tudi kondicijo svojega pasjega prijatelja.“ pravi Vera Mikolič, inštruktorica Enote reševalnih psov pri KD Krim.
Vsak pes ne more postati reševalec
Še bolj kot karakter vodnika pa je za dober reševalni par pomemben karakter psa. Ti morajo biti prijazni do ljudi in strpni do drugih psov, saj v iskalnih akcijah delo poteka v skupinah, ki jih sestavlja več psov. Pes mora biti navajen samostojnega dela, pa tudi upoštevanja navodil človeškega vodnika.
„Zelo zaželeni so radovedni in psihično stabilni psi, seveda pa se morajo zelo dobro razumeti s svojim vodnikom-skrbnikom,“ je še dodala inštruktorica.
Če pes karakterno ustreza tem pogojem, njegova pasma načeloma ni pomembna, upoštevati morate le, da za tovrstno usposabljanje zaradi narave dela niso primerni zelo majhni, pa tudi zelo veliki psi.
Uspešni reševalci s šolanjem začnejo takoj!
S šolanjem psa, ki ga želimo usposobiti za reševalca, je potrebno začeti čim prej, saj moramo že zelo mlade pse navajati na različne, njim primerne ovire. Nekaj predznanja dela s psom je vsekakor potrebnega, zato inštruktorji priporočajo, da imajo tečajniki narejen vsaj tečaj pasje male šole.
„Za nadaljnji potek šolanja se dogovorimo, ko vodnik s svojim psom začne delati v skupini. Ponavadi se vključi v osnovne tečaje poslušnosti v klubu, če jih še nima, hkrati pa trenira tudi v naši skupini, pri reševalcih,“ je pojasnila Mikoličeva.
V povprečju vodniki in njihovi kosmatinci potrebujejo približno dve leti, da jih pripravijo za opravljanje Prvega reševalskega izpita, pri katerem morajo v naravi na poraščenem terenu, velikem 100 krat 200 metrov v 15 minutah poiskati dva človeka, oziroma v ruševini, veliki 800 kvadratnih metrov v 15 minutah najti dve popolnoma zakopani osebi.
Učenje je naporno tako za pse, kot za njihove vodnike
Pred tem pa se mora izkazati tudi vodnik, ki mora, da bi postal reševalec in se udeležil izpita s psom, tudi sam opraviti izpite iz prve pomoči, prve veterinarske pomoči poznavanja ruševin in nevarnosti v njih, uporabe vrvi in vrvne tehnike, poznavanja radijskih zvez, poznavanja nevarnosti v gorah ter poznavanja orientacije in topografije.
Človeške polovice reševalnih timov zato pet mesecev obiskujejo predavanja, hkrati pa morajo poskrbeti, da se v tem času usposabljajo tudi njihovi kosmatinci. „Reševalci se dobivamo dvakrat tedensko – en dan treniramo iskanje, drugega pa na poligonu vadimo premagovanje ovir in vaje poslušnosti. Poleg rednih tedenskih treningov imamo ob vikendih še skupne vaje, kjer sodelujemo reševalci iz vse Slovenije,“ je potek usposabljanja opisala Mikoličeva.
Vsak vodnik naj bi se udeležil vsaj 12 takih skupnih vaj, in tudi tukaj se kaže, koliko časa zahteva šolanje psa za reševalca. Tudi zaradi tega je v tečajih osip precej velik: „Biti reševalec je način življenja! Vsi, ki ne mislijo resno in jim je za to škoda časa, se kaj kmalu naveličajo. Vendar pa resni ostanejo in potem tudi sodelujejo in pomagajo v resničnih akcijah.“
Prav to, da se psi z vodniki po uspešnem usposabljanju lahko uvrstijo v regijske oziroma državne enote reševalnih psov, in s tem dobijo možnost za udeležbo v reševalnih akcij pri nas in po svetu, je namen takšnega usposabljanja, še dodaja Mikličeva, zato se naj tovrstnega šolanja lotijo le tisti, ki se bodo lahko reševalstvu popolnoma posvetili.
Sorodne novice
- Gremo v šolo: Rumene rutice 03. 08. 2011
- Pikova čudežna preobrazba 20. 08. 2011
- Kakšna bo dediščina "bojnih" psov? 04. 12. 2011