Atraktiven kinološki šport se je pri nas pojavil pred petimi leti, od takrat pa njegova priljubljenost med Slovenci narašča. Kljub temu, da se s frizbijem večina ukvarja le rekreativno, pa imamo tudi nekaj odličnih tekmovalcev, ki na mednarodnih tekmovanjih zasedajo najvišje stopničke.

Ne glede na to, da so nekateri za ta šport bolj nadarjeni kot drugi, se z malo truda in dobre volje pri pasjemu frizbiju tisti, ki so se odločili zanj, neizmerno zabavajo.

V videu si oglejte, kako frizbi lovijo pravi pasji mojstri:

Frizbi je primeren za aktivne in zdrave pse

Z njim se lahko ukvarjajo vsi zdravi psi, ki pa morajo biti v dobri fizični kondiciji, saj je pasji frizbi za kosmatince izredno zahteven. Pri izvajanju kompleksnejših trikov imajo prednost psi lažje konstrukcije, a to še ne pomeni, da šport ni primeren za težje ali manjše pse, priporočljiv ni le za tiste, ki imajo težave s sklepi ali z mišicami.

Pri pasjem frizbiju je izredno pomembno, da ima pes močan plenski nagon ter željo po prinašanju in delu z vodnikom. Na tečajih in tekmovanjih se tako najpogosteje pojavljajo mejni ovčarji, avstralski ovčarji in parson russell terierji, veliko pa je tudi mešančkov.

Parsons russell terierji so lahki in gibčni, poleg tega pa imajo tudi močan plenski nagon, zato so idealni za pasji frizbi. Na fotografiji sta evropska prvaka v tem športu, Casper in Tomaž Šubic. Foto: Blažka Šubic

Kdaj se lahko pridružimo tečajem? 

V društvu Flipsi, kjer že več let organizirajo tečaje pasjega frizbija, odsvetujejo resne treninge preden pes dopolni eno leto. „V tem času se pes razvije in zraste, ter pridobi na fizični in mentalni kondiciji, nato pa lahko pričnemo z različnimi športi kot je frizbi,“ je pojasnila inštruktorica Manca Mikec.

Mlajše pse lahko sicer z igro s platnenimi frizbiji privajamo na delo z njimi, pred vpisom v tečaj pa mora pes že obvladati osnovno poslušnost in prinašanje. „Vse ostalo se naučimo v tečaju, kjer pa je potrebno imeti tudi pravilno opremo, predvsem frizbije,“ dodaja inštruktorica.

Ker je vadba zelo intenzivna, naj poteka le nekaj minut dnevno. Foto: Maja Rokavec

Na tečajih veliko dela čaka tudi vodnika, saj se mora naučiti pravilno metati frizbi, zato prvo polovico tečaja namenijo osnovnim vajam metanja, v drugi polovici pa delajo individualno z vodnikom in psom: „Delamo le nekaj minut, saj je vadba zelo intenzivna in psi nato potrebujejo počitek. Ko ena ekipa dela, drugi počivajo in tako naredimo večkrat po malo na enem treningu.“

Osnove metanja frizbija tečajniki navadno hitro osvojijo, kako potem delajo skupaj s psom pa je odvisno predvsem od njegovih sposobnosti, pravi Mikčeva: „Z nekaterimi tečajniki lahko delamo tudi bolj zahtevne trike in mete na koncu tečaja, medtem ko je za nekatere uspeh že, če pes ujame frizbi v zraku na določeni daljavi."

Za nekatere zahtevnejše trike ljudje potrebujejo več treninga kot psi. Foto: Maja Rokavec

„Večini je frizbi le en način rekreacije psa in zabave, ter jim do resnega tekmovanja ni. Tisti, ki pa se odločijo za bolj resno sodelovanje v tem športu, pa dosegajo res lepe rezultate na različnih tekmah,“ je pojasnila Mikčeva in dodala, da je nekaj njihovih ekip tudi v samem svetovnem vrhu tega športa.

V galeriji si oglejte še ostale fotografije članov društva Flipsi in njihovih kosmatincev pri zabavi s frizbijem:

Še več " frizbijaških" utrinkov si oglejte v članku "Za frizbi bi naredili vse"!