Črede v Namibiji varujejo pastirski osli

  • Novice
  • Domače žverce
  • Divje žverce
  • Vaše Žverce
  • Žvercomat
  • Živali Slovenije
  • Osupljiva narava
  • Prikupni mladički
  • Na robu preživetja
quatsch

Črede v Namibiji varujejo pastirski osli

19 / 10 / 2011   A. Š.

Kaj imajo skupnega osli, levji iztrebki in bodičasto grmičevje? V Namibiji s pomočjo vseh treh varujejo črede goveda pred leopardi in gepardi ter tako prispevajo k njihovi ohranitvi!

Rejci živine na severu Namibije med sezono telitve pogosto izgubijo mlado govedo zaradi napadov gepardov in leopardov. V nekaterih primerih gre za veliko finančno izgubo, zato so kmetje velike mačke maščevalno  lovijo in pobijajo.

Vendar pa to po besedah strokovnjaka za ohranjanje divjih živalskih vrst iz živalskega vrta Chester Zoo, Scotta Wilsona, ne prispeva k reševanju težav: “Pobijanje leopardov in gepardov na slepo srečo spreminja ekologijo velikih mesojedcev, kar pogosto zgolj ustvari prostor za več velikih plenilcev iz sosednjih teritorijev, ki zasedejo mesta pobitih živali in dejansko še povečajo težave.”

Naključni odstreli velikih mačk ne zmanjšajo konfliktov s kmeti. Foto: Dave Watts / Flickr CC
Naključni odstreli velikih mačk ne zmanjšajo konfliktov s kmeti. Foto: Dave Watts / Flickr CC

Da bi prišli do uporabnih podatkov o gibanju in vedenju velikih mačk, so ključne predstavnike na območju zatočišča za prostoživeče živali N/a'an ku sê opremili s telemetrijskimi ovratnicami. “Zbrani podatki so pokazali, da so glede plenjena živine problematični tri osebki - dva geparda in en leopard, ki smo jih že preselili na bolj oddaljeno lokacijo znotraj parka,” je pojasnil raziskovalec Florian Weise.

Podatki kažejo tudi, da večina velikih mačk le občasno upleni telička, zato več preseljevanj ni bilo potrebnih, s čimer so se po predstavitvi podatkov strinjali tudi kmetje. Da bi jim še bolj pomagali, so uvedli tri precej nenavadne prakse, s katerimi nameravajo število napadov velikih mačk še zmanjšati.

 

Foto: Just Chaos / Flickr CC
Foto: Just Chaos / Flickr CC
Pastirski osli

V Namibiji se je varovanje čred koz in ovac s psi izkazalo za neučinkovito, saj le težko obvarujejo velike črede. “Nekdo je namesto njih kot čuvaja črede preizkusil osla in ideja je delovala,” pravi Weise in dodaja, da gre za preprost koncept.

V čredo nastanijo brejo oslico, njen mladič odraste med govedom in se tako naveže na svojo čredo. Osli imajo izostrene čute in so naravno agresivni, zato napadejo vse plenilce, ki se preveč približajo njihovim “prijateljicam” kravam.

“V vsaki čredi je lahko samo en osel, ker bo v nasprotnem primeru ignoriral krave. Za varovanje črede lahko uporabljamo samo oslice, saj so samci v igri pogosto poškodovali ali celo ubili teličke,” je dodal Weise. Pri tem je pomembno tudi, da velikost črede ne presega 100 glav in da se ne pase na prevelikem območju, kjer bi osli le težko nadzirali situacijo.

 

Levji iztrebki

Na severu Namibije so leve skupaj s hijenami in divjimi psi iztrebil v začetku 20. stoletja. S tem so popolnoma spremenili ekologijo mesojedcev, saj so vrhovni plenilci s tem postali leopardi in gepardi.

Ker sta obe vrsti velikih mačk sicer podrejeni večjim plenilcem, se jih nagonsko umikajo – tako so raziskovalci nacionalnega parka prišli na idejo, da bi jih lahko poskusili odgnati z vonjem po levih.

“Dva tedna preden se skotijo prvi telički, začnemo utekočinjen levji iztrebek nanašati ob ograje in na mesta, kjer se zadržujejo plenilci – na primer na drevesa, kjer označujejo teritorij; tam kjer običajno prečkajo ogrado ter ob rečne bregove,” pravi Weise.

Geparde odganja vonj po levjih iztrebkih. Foto: Stock.Xchng
Geparde odganja vonj po levjih iztrebkih. Foto: Stock.Xchng

"Če levji iztrebek zmešamo z vodo in ga pustimo “zoreti” na soncu, dobi še posebno jedek vonj." Levje iztrebke na ta način uporabljajo že tri sezone, v tem času pa so bile izgube v čredah minimalne, kar kaže na to, da vonj po levih res odganja ostale plenilce.

    

 

Bodičasto grmičevje    

“Plenilci ne marajo gostega bodičastega grmičevja in nočejo iti skozenj. Zato smo pričeli s takšnim grmičevjem obdajati ograde, v katerih telički preživijo noč, saj so takrat najbolj ranljivi za napade,” je dodal Weise.

Do sedaj so te taktike preizkusili na dveh čredah, v katerih pa v tem času niso izgubili niti enega telička.

Kmetje so postali bolj tolerantni do svojih mačjih sosedov. Foto: David Berkowitz, Flickr CC
Kmetje so postali bolj tolerantni do svojih mačjih sosedov. Foto: David Berkowitz, Flickr CC

“Naš uspeh se skriva v kombinaciji vseh treh načinov varovanja čred,” je prepričan Weise. Njihov trud cenijo tudi kmetje, ki so pričeli sprejemati prisotnost velikih plenilcev na svoji zemlji.

Vir: Chester Zoo
 


Sorodne novice

  • Video: Dan vseh živali 04. 10. 2011
  • Žverce priporočajo: Svet mladičkov 16. 01. 2012
  • Živali se odzivajo na podnebne spremembe 02. 09. 2011


Vas zanima...

 

  • Kaj storiti, ko žverca po nesreči uide?
  • Kje je najbližji veterinar?
  • Na katero zavetišče naj se obrnemo?
  • Kaj narediti, če najdemo žival?
  • Kaj narediti, če opazimo mučenje živali?

 

Odgovore na ta in še več vaših vprašanj lahko poiščete v Žvercomatu!

Najbolj
  • brano
  • ocenjeno
  • Uredništvo portala
  • Oglaševanje
  • Kontaktirajte nas
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Pogoji delovanja trgovine

Copyright © 2026 www.zverce.si

Google+




izdelava spletnih strani

Z nadaljevanjem ogleda te strani, se strinjate z uporabo piškotkov na tej strani. Razumem in želim nadaljevati. Za več informacij o piškotkih kliknite tukaj.