Mike Trowler, ki je po upokojitvi svoje življenje posvetil reševanju lisic, pravi, da so predsodki, ki jih gojijo ljudje do teh prijaznih živali, povsem neutemeljeni. Dokaz za to je Jack, lisjak s katerim Mke deli dom.

Prvi lisjak, ki mu je prekrižal pot, je bil Cropper. Poškodovanega in okuženega s toksoplazmozo so ga ob cesti našli člani organizacije The Fox Project, ki vsako leto v Veliki Britaniji pomaga 700 odraslim lisicam in 250 mladičem. Poškodovanega lisjaka so namestili v začasni dom pri upokojenemu inženirju Miku. Čeprav bi po tem, ko je okreval, lahko odšel nazaj v naravo, se je lisjak odločil, da bo raje postal del Mikove družine – spoprijateljil se je z njihovim psom in mačkami, najbolj zadovoljen pa je bil, ko se je lahko privil k Miku in zaspal v njegovem naročju.

Cropper je umrl leta 2007, po šestih letih bivanja pri Miku. Ta je od takrat pomagal že več lisicam, tako odraslim, kot tudi osirotelim mladičem. Nekateri od mladičev se po tem, ko jih izpusti v naravo, vračajo na obisk in občasen prigrizek, veliko pa se jih odide daleč stran v iskanju lastnega teritorija.

Tudi danes Mike dom deli z enim od svojim gostom, lisjakom Jackom, ki se je prav tako odločil, da bo ostal pri Miku in njegovi družini:

„Če želimo spoznati živali, se jim moramo približati. Lisica izgleda kot pes in prede kot mačka, vendar pa je nekaj povsem posebnega. Imajo čisto svoj značaj. Imajo najbolj milo naravo od vseh živali, kar sem jih spoznal. So obzirne, rade pomagajo ena drugi, še posebej pa mladim lisicam. Odrasla lisica bo poskrbela za vsakega mladiča, ne glede na to, ali je iz njene družine,“ pravi Mike in dodaja, da so lisice v otroških zgodbah povsem po krivici pogosto prikazane kot zlobne živali.

„Lisice imajo v mestih in na podeželju pomembno nalogo, saj uravnavajo populacijo škodljivcev, kot so podgane in miši. Včasih res naredijo kakšno lumparijo, vendar ne tistim, ki so do njih prijazni,“ še pravi ljubitelj lisic.

Kljub temu, da z veseljem pomaga poškodovanim in obolelim lisicam pri okrevanju, pa Mike opozarja, da to delo ni za vsakogar, saj zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja lisičjega vedenja, precej moteč pa je tudi njihov urin, ki ima precej močan vonj in ga je težko odstraniti.