Risa, ki je skupaj s samico na prostosti od ponedeljka, so danes ponoči vendarle ulovili v živolovko, medtem ko se samica še vedno prosto giba znotraj živalskega vrta.

Ris, ki so ga po „njegovem“ twitter profilu poimenovali Rožnik, se je v kletko ujel ob četrti uri zjutraj, ko sta ga veterinar Marjan Kastelic in oskrbnica Urška Burja uspavala, mu vzela kri za preiskave in ga prenesla v transportno kletko.

Foto: ZOO Ljubljana

„Pred ambulanto ga je veterinar zbudil iz narkoze, sedaj se v transportni kletki pod nadzorom prebuja in čaka na premestitev v začasno varno bivališče,“ so sporočili iz živalskega vrta. Samico bodo z živolovkami, ki so jim jih pomagali nastaviti strokovnjaki za velike zveri iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, skušali ujeti v prihodnih dneh.

Zakaj risov niso ulovili že pred pobegom?

„Risi so pri nas živeli v 2600 m2 veliki ogradi, gosto porasli z visokim drevjem, ki se nahaja na dveh bregovih strme hudourniške grape. Da bo šlo tudi na Rožniku za hujši požled kot je to običajno, se je izkazalo šele v noči iz sobote na nedeljo,“ so pojasnili v živalskem vrtu in dodali, da je bilo v nedeljo zjutraj za uspavanje in selitev risov že prepozno, saj je bilo zaradi padajočih vej in dreves, ki so se še vedno podirala, gibanje po tem predelu prenevarno.

„Da lahko uspavamo žival s puško za omamljanje, se ji moramo približati na 20 do 25 metrov. Risa visoko v krošnji smreke, kjer je dneve preživljala samica, je v takih pogojih zelo težko ali skoraj nemogoče zadeti. Tveganje za življenje ljudi zaradi padajočih vej in debel, je bilo tudi preveliko glede na to, da risa za ljudi nista nevarna."

Uspavanje in preselitev petih volkov je tako v ponedeljek popoldne trajala kar dve uri in pol, pri čemer je sodelovalo šest zaposlenih: „Ko žival zadeneš, se iz strelice uspavalo lahko ne izloči v celoti, žival je tudi v stresu ob lovu, zato lahko potrebuje večje in večkratne odmerke, preden zaspi, kar pa tudi lahko traja do 20 minut.“ Volkovi so v nasprotju z risi večji, počasnejši in ne plezajo. Tudi njihova ograda je manjša, bolj pregledna in za ljudi v teh razmerah lažje dostopna. Zato smo volkove preselili, risov pa ni bilo mogoče preseliti.

Mačji pandi Šana in Magu

Včeraj so se odločili preseliti tudi mačji pandi, saj je samica verjetno breja. Ker je v tem času zelo občutljiva na narkotike in stres, so s selitvijo v zasilne prostore odlašali, a je na srečo samica naučena, da se sama odpravi v transportni boks, zato z njeno selitvijo ni bilo težav, medtem ko so morali samca ujeti z mrežo in ga preseliti v novo domovanje, v zunanji mrežasti prostor pri šimpanzih.

Foto: Greg Hume, Wikimedia

Mačje pande sicer uvrščamo med zveri, vendar so skoraj izključno rastlinojede. Veljajo za prehranskega specialista, saj so njihova poglavitna hrana listi in poganjki bambusa, ki ga vsak dan pojedo do 4 kilograme.

Kljub imenu mačje ali rdeče pande niso sorodnice velike pande, saj ne spadajo v družino medvedov. V naravi jih na območju Himalaje živi le še približno 2500, dodatno pa jih ogroža drobljenje življenjskega prostora, zato so za ohranitev vrste ključni vzrejni programi v ujetništvu.

Novo lomljenje dreves

Zaradi dviga temperatur je na območju Živalskega vrta Ljubljana ponoči prišlo do drugega obsežnega lomljenja in padcev dreves, ki so ponovno zaprla poti na zgornjem delu vrta. „Zaposleni se bodo kljub temu trudili, da jih ponovno odprejo, vendar je varnost ljudi sedaj na prvem mestu,“ zagotavljajo v živalskem vrtu, kjer so zjutraj preverili tudi  živali v tem delu vrta in ugotovili, da so vse nepoškodovane in preskrbljene v svojih ogradah.

Več o dogajanju v živalskem vrtu:

• Risa še vedno na prostosti

• Lažni alarm: Mačko zamenjali za risa

• ZOO Ljubljana: poškodovana tudi ograja volkov

• Volkove preselili na varno

• Pobegla risa uplenila gamsa