Kdor je imel priložnost spoznati beagle, je lahko hitro ugotovil, da se za prikupnim smrčkom skriva lovec z izredno močnim nagonom. Tudi zato je dolgo veljalo, da so beagli primerni le za gonjenje divjadi, kar pa zagotovo ne velja za beaglico Boro!

Bora je takoj pokazala veliko željo po delu. Foto: Veronika Valentin

„Beagla sem si želela od kadar pomnim, ko v Sloveniji ta pasma še sploh ni bila tako široko poznana,“ pravi Mia Marasović, ki se ji je pred dvema letoma s psičko Boro izpolnila dolgoletna želja po pasjem spremljevalcu. 

Bora je njen prvi pes, zato sta se, ko je dopolnila tri mesece, vpisali v tečaj male šole pri Društvu za reševalne pse Burja.

„Tečaj je bil zame nujen, saj sem se kot "zelena" lastnica psa znašla pred marsikatero "težavico" in moram reči, da mi je bil v veliko pomoč,“ se začetkov šolanja spominja Mia, ki je takoj po uspešno opravljeni mali šoli pričela razmišljati, kako bi nadaljevala Borino šolanje.

„Grajenje timskega odnosa s psom, druženje z ostalimi psi in kinologi je tako zelo prijetno, da sem morala najti neko opcijo, da z delom s psom nadaljujem.“

Z Boro so ju povabili na reševalski trening iskanja v naravi, kjer sta se nad takšnim delom navdušili, zato so prvemu treningu kmalu sledili še ostali.

Vsak začetek je težak

Seveda brez začetnih težav ni šlo, vendar sta jih ob pomoči inštruktorjev in ostalih izkušenih članov društva premagali: „Velikokrat sem popuščala, saj so me znale njene oči in moledujoč pogled hitro zapeljati in potem se sistem šolanja lahko hitro obrne. Večkrat je poskušala ona šolati mene - še sedaj si to kdaj pa kdaj privošči.“

Tudi šolanje reševalcev temelji na pozitivni motivaciji. Foto: Enes Halilovič

Velik izziv je bilo tudi premagovanje Borinega lovskega nagona, a kljub vsem težavam njena vodnica nad šolanjem psičke ni obupala: „Moram reči, da je večkrat kdo zmajal z glavo ali se nasmejal, tudi za mojim hrbtom, pa me to ni obremenjevalo. Samo enkrat me je stvar tako znervirala, da sem od obupa in nemoči začela jokati, ko mi je v gozdu namesto iskanja človekovega vonja začela preganjati divjad. Takrat smo jo lovili iz vseh strani, ker sem se bala, da je ne dobim več nazaj. Nemalokrat slišimo oglase o izgubljenem beaglu, saj ko beagle pade v nagon, ne sliši, ne vidi, ga ne zanima nič drugega kot tisto čemur sledi in kar preganja. Pa sem se hitro spet pobrala. Vedno sem imela v glavi, da nama mora uspeti.“

Z vztrajnostjo in trdim delom sta avgusta uspešno opravili reševalski predizpit Rh-E, že v oktobru pa sta se uspešno spopadli tudi z mednarodnim IRO izpitom iskanja zasutih v ruševini: „In sedaj sva tu, pred novimi izzivi in novimi preizkušnjami!“

Bora se je izkazala kot odlična reševalka. Foto: Enes Halilovič

Šolanje sta prilagodili Borinemu značaju

„Za vsakega psa je smiselno uporabiti individualen pristop šolanja, saj je nemogoče čisto vsakega psa šolati po vnaprej določenih vzorcih. Tako sva našli tudi način, ki nama ustreza,“ pravi Mia in dodaja, da je z Boro na poligonu sicer res preživela več časa, kot vodniki „delovnih“ pasem, vendar sta s svojo beaglico postali operativni že po letu in pol treningov, kar vsekakor ni veliko več časa kot pri ostalih psih.

„Na poligonu sem vztrajala in delala korak po korak, če ni šlo pa naslednji dan spet, dokler ne bo šlo. Tudi pes rabi čas, da dojame kaj želim od njega in tudi jaz sem potrebovala veliko časa, da ugotovim kako psu to sporočiti.“

Bora pri delu na ruševini. Foto: Veronika Valentin

V reševalnem društvu Burja pri šolanju uporabljajo metodo, ki temelji na usmerjanju naravnih pasjih nagonov s pozitivno motivacijo, pri tem pa je za šolanje dobrega psa reševalca pomembno tudi, da imajo dober lovski nagon. „Kaj je boljše kot lovska pasma za to? Potrebno je samo ta nagon znati pravilno usmeriti. Namesto, da bo pes iskal vonj po zajcih ali srnah, bo iskal vonj po človeku. In ko bo to razumel, je delo opravljeno!“

Vodnica prve slovenske beaglice reševalke dodaja, da so poleg nagona prednosti goničev pri reševanju tudi energičnost, stabilnost in samozavest. „Pes mora delati normalno, ne glede na zunanje motnje, k čemur po mojem mnenju pripomoreta ravno ta stabilnost in samozavest, ki pa znata včasih biti negativni lastnosti za šolanje.“

Energičnost, stabilnost in samozavest so tiste lastnosti goničev, zaradi katerih so lahko tudi odlični reševalci. Foto: Brina Pungerčič Perko

„Psu in sebi dajte čas“

Po njunih stopinjah očitno stopajo tudi drugi lastniki goničev, saj je v Društvu za reševalne pse Burja še en beagle, ki je uspešno opravil reševalski predizipit. „Trenutno je še v fazi šolanja in verjamem, da mu bo kmalu uspelo,“ je prepričana Mia, ki namerava v prihodnosti z Boro opraviti tudi izpite najvišje stopnje tako iz iskanja v ruševini kot tudi iz iskanja v naravi.

Bora: beaglica, ki podira pasemske stereotipe! Foto: Mia Marasović

Vsem tistim, ki se pri šolanju svojega psa soočajo s težavami, pa svetuje, naj vztrajajo in ne obupajo: „Delajte sistematično in presenečeni boste nad tem, kaj vse je vaš pes sposoben oziroma kaj ste vi sposobni iz njega narediti! Predvsem pa: pozitivna motivacija, nagrajevanje in potrjevanje želenega vedenja. Nikakor nikoli ne dvignite roke nad psa, ne kričat in ne silite ga k nečemu, kar mu je neprijetno. Dajte psu in sebi čas, saj se bo na koncu čas obrnil vam v prid, odnos z vašim psom pa bo iz dneva v dan trdnejši!“