Tokrat so se naši lovci na trende podali v umetniške vode, kjer so odkrili sofisticirano mačjo poezijo. Pesniška zbirka z naslovom „Na to se bi lahko polulal“ bo zagotovo prevzela tudi vas!

Pisatelj Francesco Marciuliano je eden redkih ljudi, ki tekoče govori mačji jezik, zato je lahko v imenu mačk zapisal njihove mojstrovine in jih objavil v knjigi z naslovom „Na to se bi lahko polulal in ostale mačje pesmi“.

Poezija, ki bo navdušila vse mačkoholike razkriva notranje vzgibe naših elegantnih štirinožnih prijateljev. Mačji umetniki z naslovi kot so „Kdo je v tvojem naročju?“, „To je moj stol,“ „Poklekni pred mano,“ in „Nekateri moji najboljši prijatelji so psi,“ skozi umetnost interpretirajo svoje vedenje nevednim človeškim služabnikom.

Poližem tvoj nos

Poližem tvoj nos.

Znova ga poližem.

Svoje kremplje potegnem po tvojih vekah.

O, si se zbudil? Nahrani me!

Kdo je v tvojem naročju?

V hiši je še ena mačka.

Mačka, ki je še nikoli nisem videl.

Veliko mlajša mačka.

Poznaš jo po imenu.

Ponesreči si me poklicala z njenim imenom, in to pred svetilko in mojo prijateljico, blazino.

Še nikoli nisem bil tako ponižan. Mogoče več nikoli ne bom ljubil.

Za vedno

Ob tebi bi lahko ležala do konca najinih življenj. - Mislim, da grem stran.

Dovolila ti bi, da me božaš sto let. - Mislim, da potrebujeva nekaj časa zase.

Lahko bi me tisočkrat poljubil. - Mislim, da me potrebujejo nekje drugje.

V tvojem naročju bi lahko sedela za vedno. Rekla sem, da bi v tvojem naročju lahko sedela za vedno. Niti pomisli ne na to, da bi se vstala.

Na stranišče bi morala iti prej. Ker je „za vedno“ zelo zelo dolgo.

Mačke so v svojem bistvu kosmato poosebljenje umetnosti, še bolj kot za poezijo pa so nadarjene za slikarstvo – več o tem v članku „Trendi žverce: Mačja umetnost“!