V naravi trenutno živi manj kot 3500 tigrov, poleg krivolova in krčenja njihovega življenjskega okolja, pa populacije teh velikih mačk redčijo tudi bolezni. Zadnje ugotovitve strokovnjakov za ohranjanje divjih živalskih vrst kažejo, da je v populaciji sibirskih tigrov prisoten tudi virus pasje kuge.

Sibirski tigri se človeškim naselbinam navadno izogibajo, zato sta pozornost znanstvenikov pritegnili tigrici, ki sta leta 2003 in 2010 zatavali v ruske vasi.

Lani je tako v naselje zatavala tigrica Galia, ki so jo raziskovalci organizacije WCS na območju rezervata Sikhote-Alin spremljali že osem let. Galia je bila močno shujšana, v naseljih pa je poskušala loviti pse, ki so lahko za tigre lahek plen.

Populacijo sibirskih tigrov ocenjujejo na manj kot 400 predstavnikov te vrste. Foto: Dave Pape / Wikimedia CC

Oblasti so neuspešno poskušale uloviti in preseliti Galio, zato jo je na koncu lokalna policija ustrelila. Tudi drugo tigrico, ki je takšno nenavadno vedenje kazala pred osmimi leti, je pričakala podobna usoda. Ker sta obe kazali neobičajne nevrološke znake bolezni, so se raziskovalci odločili preiskati vzorce njihovih tkiv.

Diagnozo tavajočih tigric so ruski veterinarji in WCS-jevi patologi potrdili šele pred kratkim: obe sta zboleli za pasjo kugo.

Pasja kuga je med velikimi mačkami pogosta bolezen

Pasja kuga je bolezen, ki kljub svojemu imenu ni omejena le na pse. Za njo lahko zbolijo tudi divje živali, pojavila se je že med risi v Kanadi, tjulnji v Rusiji, levi v Serengetiju in rakuni ter dihurji v ZDA.

Foto: WCS Russia

“Sibirskim tigrom največjo grožnjo predstavljata krivolov in izguba naravnega okolja, zato se je do sedaj le malo raziskav ukvarjalo z boleznimi, ki lahko prizadenejo tigre,” je pojasnil Dale Miquelle, direktor programov WCS v Rusiji.

V zadnjih letih so poročali o več primerih tigrov, ki so se zadrževali v vaseh ali na cestah v njihovi bližini, kar bi lahko bili znaki okužbe s pasjo kugo.

“Pred letom 2000 ni bilo nobenih poročil o tem, da bi se tigri približevali človeškim bivališčem ali da bi se vedli nenavadno, zato sklepamo, da gre za novo grožnjo. Za prihodnost ohranjanja tigrov je ključno razumevanje, ali bolezen med tigri povzroča veliko smrtnih žrtev,” je dodal Miquelle.

  
Foto: John in Karen Hollingsworth/USFWS

Izvor bolezni je za zdaj še uganka  

Zdaj je prioriteta znanstvenikov odkritje, iz kje bolezen izvira. Kako so se tigri okužili z virusom namreč še vedno ni znano – virus bi se lahko na tigre prenesel iz druge divje živalske vrste ali pa s populacije domačih psov.

Če bi šlo za slednje, bi lahko bolezen nadzorovali tudi z množičnim cepljenjem psov na območjih, kjer živijo sibirski tigri. V Afriki se je takšen način nadzorovanja bolezni že izkazal za učinkovitega, saj so po množičnem cepljenju psov po vaseh, ki obkrožajo Serengeti, okužbe s pasjo kugo v populaciji levov drastično upadle.