Od sredine maja do sredine junija je čas vzreje in izletavanja mladičev sivih vran, zato se lahko v tem času pojavijo težave s temi, včasih precej bojevitimi pticami.

V času izletavanja mladičev v ubranih naseljih pogosteje prihaja do konfliktov med ljudmi in sivimi vranami, saj te svoje potomce zelo zavzeto branijo pred morebitnimi nevarnostmi. Do fizičnih napadov sivih vran na ljudi sicer prihaja zelo poredko, predvsem ko se ti preveč približajo mladičem, v večini primerov pa gre za simulirane napade z bližnjim preletavanjem.

Foto: Juha Soininen

“V redkih posameznih primerih fizičnega napada ponavadi pride do poškodb po koži glave ali na drugih izpostavljenih delih telesa, običajno pa siva vrana z napadom preneha, ko se človek dovolj oddalji od gnezda oz. ptičjega mladiča,” pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Izognite se konfliktnim situacijam:

• V tem času bodite pozorni na sive vrane in njihovo vedenje
• Ne približujte se jim bolj, kot je to potrebno in jih dodatno ne vznemirjate
• Ob prvih znakih agresivnega vedenja posameznih osebkov, se takoj čim bolj mirno oddaljite od takšnega mesta in po potrebi zaščitite izpostavljene dele telesa.

Foto: Marek Szczepanek

Pernati oportunisti

Siva vrana (Corvus cornix) iz družine vranov (Corvidae) spada v red pevcev (Passeriformes). V dolžino meri 45 - 47 cm, razpon peruti ima med 93 - 104 cm. Tako kot vsi predstavniki vranov ima močan kljun, njeno telo je sive barve, le glava in peruti so črne.

Siva vrana si gnezdo običajno naredi na visokih osamljenih drevesih, od koder ima valeča samica dober pregled nad potencialnimi plenilci. Gnezdi od marca do maja in ima običajno samo eno leglo na leto.  Samica v gnezdo znese 3 do 6 jajc, ki jih vali 18 do 19 dni, samec pa ji med tem prinaša hrano. Mladiči v oskrbi obeh staršev ostanejo v gnezdu dobrih 30 dni, hranita jih oba starša.

Foto: Thermos, Wikimedia Commons

Siva vrana velja za velikega oportunista, saj s pridom izkorišča ostanke človeške hrane in izredno dobro uspeva v urbanih okoljih. Je vsejedi mrhovinar, pri iskanju hrane pa lahko opazujemo tudi njihovo visoko inteligenco – od spretnega odpiranja vreč za smeti do metanja oreščkov na tla, da bi se razbili ali celo postavljanja orehov na cesto v upanju, da bodo trdo lupino zdrobila kolesa avtomobila.
 

Dokaze za to, da so vrane prav res izredno inteligentne žverce, najdete v članku "Vranji veleumi"!