Bukov kozliček je edini od štirih najbolj iskanih hroščev v Sloveniji, ki ne leti. Prepoznali ga boste po sivo modri barvi in štirih črnih pegah na pokrovkah.

Njihovo telo je bolj robustni in nekoliko širše kot pri ostalih vrstah kozlička. Zaradi svoje barve je sicer podoben alpskemu kozličku, a ima veliko krajše tipalke.

Kje ga lahko najdemo?

Bukovi kozlički so aktivni od maja do julija, zato ga bomo v teh dneh že težko srečali. Razširjen je po vsej državi razen v severovzhodni Sloveniji. Navadno ga lahko najdemo na posekanem lesu ali štorih, pa tudi na skladovnicah drv, če se te nahajajo dovolj blizu gozda.

Foto: Martin Vernik

Kljub njegovemu imenu samice pri izbiri lesa, v katerega odlagajo jajčeca, niso izbirčne. Tako ga na Krasu lahko srečamo tudi v hrastovih gozdovih, drugje celo v gozdovih jelke. Vseeno pa potrebujejo sklenjen starejši, čim bolj naraven gozd.

Tako kot ostali ogroženi hrošči tudi ta vrsta trpi zaradi sprememb v načinu gozdarjenja. Če samica izleže jajčeca v les, ki ga odpeljemo in uporabimo, je razvoj novih hroščev s tem prekinjen, saj za to potrebujejo do štiri leta.

Ker bukov kozliček ne leti in se zato težje seli, vrsto ogroža tudi izgradnja novih cest.

Vijolične pike na zemljevidu označujejo kraje, kjer so bukove kozličke opazili v zadnjih petih letih.

Pridružite se akciji „Ste videli hrošča“!

Če opazite bukovega kozlička, ga poslikajte. Njegovo fotografijo skupaj s podatki o kraju najdbe prek spletnega portala www.sporocivrsto.si sporočite Zavodu RS za ohranjanje narave. Zbrani podatki bodo strokovnjakom pomagali pri ohranjanju ogroženih živalskih vrst!

V galeriji si oglejte nekaj fotografij bukovega kozlička, da ga boste še lažje prepoznali!