Dr. Stanley Coren: “Bivalne kletke niso mučenje!”
V ZDA in Kanadi je organizacija za zaščito živali PETA pričela s kampanjo, v kateri vsako privezovanje in zapiranje psov v kletke enači z mučenjem živali, čemur pa strokovnjaki za vedenje živali nasprotujejo.
“Ne glede na to, kaj vam povejo v trgovini z opremo za živali ali v pasji šoli, je boks le škatla z luknjami, zapiranje psov vanje pa je le način, da jih ignoriramo in skladiščimo, dokler nimamo dovolj časa, da zanje primerno poskrbimo.”
S to in podobnimi izjavami je organizacija PETA pričela z medijsko kampanjo proti privezovanju psov in zapiranju psov v bokse, s katero pa se priznani strokovnjaki za vedenje psov ne strinjajo popolnoma.
“Znanost ne podpira negativne publicitete o uporabi bivalnih kletk,” je v svojem blogu zapisal priznani strokovnjak za vedenje psov, dr. Stanley Coren, ki problematizira predvsem to, da PETA kot mučenje označuje vsakršno uporabo bivalnih kletk.
Dolgotrajno privezovanje škoduje psom
“Nekatere metode omejevanja gibanja psov so problematične. Privezovanje na vrvi in verige za daljše obdobje ima tako vsekakor negativne posledice. V prvi vrsti lahko privezovanje zunaj brez primernega zavetja škoduje zdravju živali, vendar pa takšno početje povzroča tudi psihološke težave, predvsem povečano agresivnost psov,” nadaljuje dr. Coren.
"Pozor, pes" - mozaik, najden v Pompejih, prikazuje privezanega psa in služi za opozorilo mimoidočim.
Razlog za povečano agresivnost privezanih psov se skriva v dejstvu, da je njihov prvi naravni odgovor na karkoli, kar razumejo kot grožnjo, beg oziroma umik iz te situacije. Pes, ki je privezan, ne more pobegniti, zato se, da bi se obvaroval, odloči za napad na grožnjo, preden ga ta lahko poškoduje. „Takšni napadi kmalu postanejo navada,” je še zapisal Coren in dodal, da so ljudje na takšen način vzgajali pse za čuvaje že tisočletja.
Psi kletko dojemajo kot varno zatočišče
Dr. Coren v svojem zapisu pravi, da v nasprotju s privezovanjem ne obstajajo nobeni znanstveni dokazi, ki bi govorili o tem, da je uporaba bivalnih kletk problematična za pse: „Behavioristi celo soglašajo, da je lahko uporaba le-teh izredno koristna v mnogih situacijah.“
Če pes sprejme kletko kot svoj brlog, bo v njej videl varno zavetje. Foto: Justin McGregor
Coren tako priporoča uporabo bivalnega boksa pri privajanju mladiča na notranjo čistočo, saj jo ti po njegovih izkušnjah prej osvojijo, če jih pred spanjem peljemo ven, ponoči pustimo v boksu in jih takoj zjutraj ponovno peljemo na stranišče.
Psiholog je prepričan, da veliko negativnih pogledov na uporabo boksov in kletk izvira iz počlovečenja psov. “Ljudem seveda ne bi bilo všeč, če bi tako omejevali njihovo svobodo in jih zapirali v majhne prostore. In prav res so s podobno metodo v Severnem Vietnamu tako poskušali psihološko zlomiti vojne ujetnike, ki so jih zaprli v majhne kletke. Vendar pa psi niso ljudje.”
Psi kletke dojemajo drugače kot ljudje. Foto: Tracy Ducase, Flickr CC
„Predniki psov so volkovi, ki preživijo veliko časa v svojem brlogu,“ nadaljuje dr. Coren. Volčji brlogi so majhne votline, ki jih naselijo ali si jih izkopljejo in so pogosto velike le toliko, da lahko v njej žival vstane in se obrne. Brlog jim predstavlja varen prostor, naši udomačeni psi pa so to vedenjsko nagnjenje po besedah psihologa podedovali od svojih prednikov.
„Če psu boks pogrnemo z brisačo ali odejo in mu vanj nastavimo njegovo najljubšo igračo za žvečenje, to lahko postane udoben prostor, kjer se počuti varno in sproščeno. Večina psov, ki ima na razpolago bivalni boks, se z veseljem umakne vanj, ko postane aktivnost v hiši zanje preveč moteča. Iz tega razloga imam tudi sam v bližini naše dnevne sobe postavljeno kletko z odprtimi vratci. Skoraj vsak trenutek lahko v njem najdem enega od mojih psov, ki v kletki udobno spi. Ko našo hišo okupira jata majhnih vnučkov, psom boks predstavlja zatočišče pred njihovimi rokami, še posebej ker smo otroke naučili, da ne smejo motiti psov, ko so v 'svoji hiški'.”
Nad pasjimi kletkami se navdušujejo tudi nekatere mačke. Foto: Matthew C. Wright
Medijska kampanja je bila v nekaterih mestih uspešna
Prav zato dr. Coren nasprotuje negativni kampanji organizacije PETA, ki obsoja uporabo boksov v vseh okoliščinah in opozarja, da PETA v svojem osnovnem poslanstvu ne nasprotuje uporabi kletk, ampak zahteva popolno prepoved lastništva živali.
PETA je bila s svojo kampanjo in lobiranjem v nekaterih mestih v ZDA in Kanadi precej uspešna, saj so dosegli prepoved privezovanja psov. “To je smiselno, če gre za dolgotrajne priveze, še posebej v primerih, ko psi nimajo primernega zavetja, vendar so šli nekateri zakonodajalci precej v ekstreme,” je še zapisal dr. Coren.
Bi mogli tudi pri nas prepovedati privezovanje psov pred trgovino? Foto: Aaron_M, Flickr CC
Tako je v Vancouvru neka lastnica psa morala plačati 250 dolarjev kazni zaradi mučenja živali, ker je s povodcem privezala psa pred trgovino, medtem ko je za nekaj minut skočila po nakupih. “Pes je bil privezan za manj kot 10 minut, pri tem pa ga je lahko opazovala skozi okno trgovine. Takšno privezovanje psov ni mučenje, zaradi nevšečnosti in tako rigidne zakonodaje, ki prepoveduje sicer običajne prakse in onemogoča, da bi pse jemali s seboj po opravkih, pa bi lahko odvrnili ljudi od lastništva psov,” še pravi dr. Coren.
Celoten zapis dr. Corena lahko preberete na spletni strani Psychology Today!
