Komodoški varani ali komodoški zmaji, kot imenujejo največje kuščarje na svetu, so zagotovo živali, ki jih v naravi ne želite srečati čisto od blizu.

Na prvi pogled so namreč namreč dokaj podobni krokodilom, kar ni naključje, saj oboji pripadajo razredu plazilcev. A če ljubite izziv in imate možnost potovati v Indonezijo, jih boste v naravi našli le še na otokih Komodo, Rinca, Flores, Gili Motang in Gili Dasami v osrednji Indoneziji. Tam jih domačini dejansko imenujejo 'kopenski krokodili'.

Foto: B. P.

Hitri tekači

Komodoški varani so kratkomalo ogromni. Če opazujete kdaj kameleona, ki ga lahko položite na roko in je malo daljši od dlani odraslega človeka, kar ne morete verjeti, da je sorodnik ogromnega komodoška varana, za katerega vam niti na misel ne pride, da bi se mu približali, kaj šele, da bi mu pomolili roko.

Največji primerek komodoškega varana na svetu je meril dobre tri metre v dolžino, tehtal pa kar 166 kilogramov. Odrasle živali sicer v povprečju tehtajo približno 70 kilogramov, so pa lahko še kakšen meter daljše.

Varani so največji kuščarji na svetu! Foto: Nicholas Hinks

Komodoški varani so kljub svoji velikosti lahko izredno hitri. Gibajo se lahko tudi do 20 kilometrov na uro, čeprav te svoje lastnosti pri plenjenju ne uporabljajo.

Pretkani plenilci s smrtonosno slino

So zelo pretkani in lahko po več ur na enem mestu prežijo v zasedi, da pride mimo kakšna srna, koza, bivol, divji prašič, kača, ptica ali katerakoli dovolj hranljiva žival.

Vidijo sicer bolj slabo, slišijo še slabše kot človek, a imajo zato izrazito razvit voh. Podobno kot kače zaznavajo plen s svojim dolgim, na konici preklanim jezikom. Kemijske sestavine na koncu jezika zaznajo vonj v zraku. Če je večja koncentracija teh sestavin na levi konici jezika, komodoški varan ve, da se mu žival približuje z leve strani. Pri tem jim je v pomoč še majavo gibanje glave.

Foto: passynapper, Flickr CC

Ko zaznajo plen, ga s silno močjo napadejo. Če gre za večjo žival, denimo srno, jo najprej napadejo v noge, da žival izgubi ravnotežje in nato ugriznejo, medtem ko manjše živali takoj ugriznejo za vrat. A močni zobje, s katerimi trgajo plen, niso njihovo najmočnejše orožje.

V njihovi slini so namreč znanstveniki odkrili do kar 50 različnih sevov zelo strupenih smrtonosnih bakterij. Tudi če plen med napadom samo poškodujejo, le-ta pogine v roku enega tedna zaradi sepse.

S pomočjo dobro razvitega voha najdejo in požrejo skoraj celoten plen, tudi kosti. Komodoški varan mrhovino ob ugodnem vetru 'zavoha' že na razdalji štirih kilometrov.

Oglejte si video plenjenja:

Grobi boji za nadaljevanje vrste

Znanstvenike še vedno bega, kako ločiti samce od samic, saj očitnih fizičnih razlik med njimi praktično ni. Opazili so le, da imata spola pred zadnjično odprtino rahlo drugače razporejene luske. A živali prav dobro vedo, kdo je kdo, ko se začne obdobje parjenja.

Varani se ponavadi parijo med majem in avgustom, ko se dominantni samci v ritualnih bojih potegujejo za naklonjenost samic. Boji na zadnjih nogah so pogosto zelo grobi, končajo se s prelivanjem krvi. Zmagovalec je tisti samec, ki nasprotnika prvi zbije na tla. Poraženec potem bodisi pobegne stran, ali negiben obleži.

Oglejte si, kako izgleda takšen boj v naravi:

Zanimivo je, da poraženec po bitki zaradi ugriza ne pogine, saj zanj slina ni smrtonosna.
Ko zmagovalni bojevnik začne s svojim dolgim jezikom zamahovati po samičinem gobcu in telesu, ji s tem nakaže, da je pripravljen na parjenje.

Samice so dobre mame le, dokler se ne izvalijo mladiči

Samice komodoškega varana izležejo okoli 30 jajc šele septembra. Domnevajo, da so v najbolj vročih in suhih vremenskih razmerah mladiči tako najbolj zaščiteni. Samice se lahko razmnožujejo tudi partenogenetsko, z izleganjem neoplojenih jajc.

Jajca izležejo v zapuščena gnezda velenogih kur in jih valijo sedem do osem mesecev ter tako pazijo na svoje potomce. Ko se mladiči izvalijo, materinska skrb, kot kažejo raziskave, izgine.

Foto: Frank Peters, Flickr CC

Iz jajc prilezejo 100 gramski in 40 centimetrov dolgi mladiči, ki se izvalijo aprila, ko imajo na voljo največ žuželk, s katerimi se prehranjujejo. Teknejo pa jim tudi mladi gekoni, manjše kače ali ptice. Živijo v drevju, s čemer se izognejo plenilcem in kanibalističnim odraslim.

Mladiči odrastejo v treh do petih letih. Živali v povprečju v naravi živijo 30 let, celotna življenjska doba pa lahko znaša tudi do 50 let.

Foto: David SimmondsSkrb za njihovo ohranitev

V ujetništvu se je pred dvajsetimi leti prvič izven Indonezije izvalilo 55 mladičev, ki jih danes lahko vidimo v več kot 30 živalskih vrtovih po vsem svetu.

Komodoški varani so danes na Rdečem seznamu ogroženih vrst opredeljeni kot ranjliva vrsta iz dveh razlogov.

Prvi je njihov omejen in skrčen življenjski prostor, drugi pa preveliko iztrebljanje zaradi lova – dovoljenega in nedovoljenega. Včasih pa k zmanjšanju populacije prispevajo tudi vaščani, saj jim zastrupijo mrhovino.

Da bi zaščitili največje kuščarje na svetu, je bil leta 1980 ustanovljen nacionalni park Komodo. Za ohranitev te ogrožene vrste pa si prizadevajo tudi pri Reptile Discovery Center.