Svetovni oceani so zasičeni s smetmi, ki po vsem svetu povzročajo pravo opustošenje. Po ocenah raziskovalcev na kvadratnem kilometru onesnaženih delov oceanov v povprečju plava 5 kilogramov plastike.

Plastični ostanki sodobnega življenja uničujejo naravno okolje, v njih se živali zapletajo, plastika pa vstopa celo v prehranjevalno verigo. Z njimi so najbolj nasičeni predeli t.i. "velikih zaplat smeti" v Tihem in atlantskem oceanu.

Drobni plastični delci se nabirajo v prebavilih rib. Foto: Algalita.org

Tako so avtorji raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Marine Ecology Progress Series, ostanke plastike odkrili v kar devetih odstotkih rib, ujetih na območju velike tihomorske zaplate smeti. Po njihovih ocenah ribe v severnem Pacifiku letno pojejo med 12 in 24 ton plastike.

Nič boljše se ne piše drugim živalim

Pred nekaj dnevi so v Avstraliji v prebavilih poginule orjaške črepahe (gre za ogroženo vrsto želv), našli kar 317 različnih kosov plastike. Zaradi kopice ribiških vrvic, lepilnega traku, plastičnih pokrovčkov in vrečk je žival počasi izstradala. Rochelle Ferris iz organizacije Australian Seabird Rescue je za Huffington Post pojasnila, da vsako leto naletijo na 40 do 50 želv s podobnimi težavami, vendar tako hudega primera do sedaj še niso zasledili.

Na udaru je tudi atol Midway v Tihem oceanu, kjer prebiva veliko zaščitenih živalskih vrst. V vodah okoli atola plavajo velike količine plastike, ki konča v prebavilih tamkajšnjih ptic. Odrasli albatrosi plastiko zamenjajo za hrano in z njo hranijo svoje mladiče. Ti letno pojejo 5 ton plastike, tretjina pa jih zaradi tega umre.

V galeriji si oglejte fotografije ekološke katastrofe na Midwayu:

Onesnaženo je tudi Jadransko morje    

Če mislite, da smeti povzročajo preglavice živalim le v svetovnih oceanih, se krepko motite. Odpadki ogrožajo tudi življenja živali v našem morju, saj je Jadransko morsko dno eno najbolj onesnaženih v Evropi. Tako so raziskovalci zagrebške univerze, ki so preučevali glavate karete, v prebavilih tretjine ujetih želv odkrili ostanke plastičnih vrečk, folije in ribiške vrvice.

Bi pojedli takšno kosilo? Foto: A. PalatinusSlovenska obala je onesnažena predvsem z manjšimi kosi plastičnih odpadkov. V društvu Eco Vitae, ki že tri leta organizira akcijo Čista obala, so na 16 kilometrih slovenske obale vsak mesec zbrali od 300 do 500 kilogramov odpadkov. Največ se jih nabere na območju Mesečevega zaliva in Debelega rtiča.

Ekologinja Andreja Palatinus je pojasnila, da odpadki, ki na obalo pridejo tudi iz več kot 100 kilometrov oddaljenih krajev v notranjosti, tudi pri nas ogrožajo življenja živali: „Sama sem ob svojem delu dvakrat naletela na žival, ki je bila zapletena v morske odpadke. Enkrat je bilo za kormorana že prepozno, drugič pa smo s študenti žival rešili iz objema plastične ribiške vrvice, ki je najbolj pogost vzrok zapletanja morskih živali na svetu.“

K zaščiti svetovnih morij in živalskih vrst lahko pripomoremo tudi mi. Če želite narediti nekaj dobrega za okolje, odstranite smeti, ki jih naplavi na obalo – tako boste poskrbeli, da se ne bodo vrnile nazaj v morje in pazite, da svoje smeti odlagate le na mesta, ki so temu res namenjena.