Slovenski prostovoljci pomagali kosovskim živalim
Konec oktobra so se na Kosovo podali trije naši prostovoljci, ki so tam pomagali v projektu oskrbe potepuških živali. Z veterinarko Nušo Gros smo se pogovarjali o tamkajšnji problematiki zapuščenih živali.
Nuša je skupaj s kolegoma Evo in Markom na Kosovo odpotovala na povabilo društva Animal Friend of Kosovo (AFK), ki je dobilo potrebna sredstva za sterilizacije in kastracije potepuških psov in mačk, dovoljenja občin za izvajanje posegov ter celo zasilno ambulanto in pesjake, vendar pa lokalnih veterinarjev tako delo ni zanimalo.
„Kljub temu, da so člani AFK pozvali lokalne veterinarje k sodelovanju s tujimi veterinarji, ki bi jih brezplačno naučili sterilizacij in kastracij, odziva z njihove strani ni bilo,“ pravi Nuša, ki se je vabilu k sodelovanju k projektu CNVR (catch-neuter-vaccinate-release oz. ujemi-steriliziraj/kastriraj-cepi-izpusti) z veseljem odzvala.
V šestih dneh, ki so jih preživeli tam, so opravili 55 kirurških posegov (36 sterilizacij psic – kar nekaj jih je bilo visoko brejih, 12 kastracij psov in 7 sterilizacij mačk), na svet so pomagali enajstim pasjim mladičkom, oskrbeli kar nekaj ran in vsakodnevno poskrbeli za vse pse, ki so bivali v pesjakih: „Z Markom sva večino dneva prebila v kontejnerju, ki je bil predelan v zasilno ambulanto, Eva pa je medtem skrbela za več kot 20 pasjih mladičkov in ostale pse, ki so čakali na poseg ali okrevali po njem.“ Pri tem so jim z zdravili in sanitetnim materialom pomagali tudi donatorji iz Slovenije, podjetja Krka, Medvet in Genera Si.
Ljudje se potepuških psov bojijo
Medtem ko mačk na ulicah skoraj ne srečaš, so na Kosovu velik problem zapuščeni psi. Problematika brezdomnih živali je predvsem posledica vojne, ki je pred leti divjala na tem območjih, saj so takrat na cesti pristale tudi živali, ki so pred tem imele lastnike.
Za zaščito živali se kljub velikemu številu zapuščenih psov, nameni malo denarja. Tako potepuškim živalim pomagajo le organizacije, kot je AFK in nekaj posameznikov: „Ti ljudje se resnično trudijo in ni jim lahko, saj so tamkajšnji prebivalci popolnoma neozaveščeni. Praktično nemogoče jih je prepričati v sterilizacijo ali kastracijo njihovih lastniških živali. Četudi jim ponudiš zastonj poseg in razložiš, zakaj je to dobro.“
Tudi sicer je odnos lokalnega prebivalstva do živali precej slab, zato se jim na ulicah ne piše prav nič dobrega. „Ne le, da živijo na ulicah, brez zavetja, primerne hrane, sveže vode, temveč so dnevno preganjani s strani ljudi, velik davek pa terjajo tudi ceste,“ pravi Nuša in dodaja, da se ljudje psov zelo bojijo, čeprav so večinoma izredno prijazni. „Večkrat smo doživeli, da so ljudje v grozi strmeli v nas ali celo zbežali, ko smo božali pse na cesti ali se z njimi igrali. Tudi pripombe o tem, da so umazani in se jih ne smemo dotikati niso bile redke.“
„Večkrat sem se vprašala, kako je sploh mogoče, da psi po vsem tem, kar doživijo na ulicah, še vedno zaupajo človeku? Nekako čutijo, kdo jim je pripravljen pomagati in jih ne bo preganjal. Ko smo hodili po mestu, sem imela vedno v žepu tablete proti glistam. Vsem psom, ki smo jih uspeli priklicati ali jih ujeti sem brez težav dala tablete v gobček, kar mi v Sloveniji redko uspe, čeprav so psi lastniški.“
Nekateri od psov, ki so jih srečali na Kosovu, so se dotaknili tudi naših prostovoljcev in poskrbeli da se je, kot pravi Nuša, pojedel zarečen kruh: „Naj povem, da sem sama proti temu, da bi v Slovenijo vozili pse iz tujine, sploh glede na to, da so praktično vsa naša zavetišča nabito polna. Vendar, ko se enkrat znajdeš v situaciji, ko si ves dan na robu solz zaradi nedolžnih kosmatih dušic, padejo vsa načela in teorije.“ Odločili so se, da s seboj v Slovenijo pripeljejo najmanjšega in najslabotnejšega mladička, ki so ga rešili smrti s tem, da so ga izpulili iz rok krutih otrok.
„Meni je iz neznanega razloga k srcu prirasla 4 - 5 mesečna psička, ki smo jo zaradi njenega valjastega telesa začeli klicati Sudjukica (klobasica), poleg nje pa pride še mlada mačica, ki smo jo pobrali na ulici, prav na velik muslimanski praznik bajram in jo zato poimenovali Bajra. Mala si je s svojo simpatičnostjo priborila celo to, da smo jo vsak večer pretihotapili v stanovanje, kjer je spala z nami.“
Kosovske živali potrebujejo našo pomoč
Organizacije, ki skrbijo za zapuščene živali, so odvisne predvsem od donacij, tako finančnih, kot tudi materialnih. Ker prihaja zima, ki je na Kosovu še bolj kruta kot pri nas, bo vaša pomoč več kot dobrodošla. Pomagate lahko z donacijo hrane, povodcev, ovratnic, krtač, posod, rjuh, odej, ampul za zatiranje zunanjih zajedavcev, tablet proti notranjim zajedavcem in druge opreme za živali.
Donacije lahko dostavite v Veterinarsko ambulanto Max (Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica ali Muzejska pot 2, 1241 Kamnik), kjer je Nuša zaposlena, ali pokličete na telefonsko številko društva Mačjelovka 040 212 797 vsak dan od 17.00 do 20.00.
Prizadevanje društva Animal Friend of Kosovo za boljše življenje zapuščenih kosovskih živali lahko podprete tudi finančno, s poljubnim zneskom na račun društva Mačjelovka (Društvo za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka, Polje, Cesta XXXII/11, 1000 Ljubljana): 02045-0259078752, ki je odprt pri Novi Ljubljanski banki. V polje "Namen" vpišite: "Donacija-Kosovo".